Sojenje v zadevi Patria je na ljubljanskem okrajnem sodišču trajalo skoraj dve leti, spis je obsegal skoraj 22.000 strani, na sodišču so zaslišali več deset prič. To so bili tudi argumenti sodišča, zakaj bo pisanje obrazložitve sodbe trajalo dlje od enega meseca, kar je priporočen rok.
Sodnica za daljši pritožbeni rok
Tik pred odpravo sodbe je tudi predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk v eni izmed pogovornih oddaj na Televiziji Slovenija dejala, da bi bila smiselna zakonska določba, da bi stranke v takih primerih imele za pritožbo več časa.
Ministrstvo proti
A ministrstvo za pravosodje je nakazalo, da v tej smeri ne razmišljajo. Pojasnili so, da je rok 15 dni standardni rok za vložitev pritožbe ne le v kazenskih, temveč tudi v drugih sodnih postopkih. V primerjavi s strankami v pravdnem postopku so tiste v kazenskem v "prednosti", saj je sodba v kazenskem postopku ustno razglašena, v pravdi pa je samo pisno odpravljena. V kazenskem postopku torej tožilec in obdolženec, tako ministrstvo, že ob ustni razglasitvi sodbe vesta za izrek in bistvene razloge sodišča za razglašeno sodbo, zato že takrat pregledata spis in pripravljata pritožbo.

Petnajstdnevni rok za pritožbo velja tudi v skrajšanih postopkih pred okrajnimi sodišči, kjer se obravnavajo kazniva dejanja s predpisano kaznijo do treh let zapora, do leta 2008 pa je bil ta rok le osemdnevni. Zakon o pravdnem postopku pa za spore majhne vrednosti še vedno pozna osemdnevni pritožbeni rok, so še poudarili na sodišču.
Odvetniška zbornica za podaljšanje
Nasprotno pa je predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Roman Završek prepričan, da je treba v primerih, ko gre za obsežno zadevo, v kateri tudi sodišče potrebuje veliko daljši rok, kot je predviden s sodnim redom, da spiše sodbo, tudi drugim strankam v postopku dati na voljo daljši rok. Nerazumno je pričakovati, da lahko stranka v postopku v 15 dneh napiše pritožbo zoper sodbo, za katero je sodišče potrebovalo kar nekaj mesecev, da jo je izdalo, je dejal. Na tak način se lahko po Završkovem mnenju zgodi omejevanje pravice do dostopa do sodišča.

Vse stranke nimajo "enakih orožij"
Ustava in evropska konvencija o človekovih pravicah namreč v okviru pravice do poštenega sojenja zagotavljata med drugim pravico do dostopa do sodišča, je pojasnil. Vsi ukrepi, ki omejujejo dostop stranki, so neustavni in v nasprotju s konvencijo, je dejal. Če bi imele vse stranke v postopku, vključno s sodiščem, "enaka orožja", odlašanja s prevzemom sodbe ne bi bilo, je prepričan Završek.

Vrhovno tožilstvo: Roki veljajo tudi za nas
Na vrhovnem državnem tožilstvu pravijo, da se tudi tožilci kdaj znajdejo v časovni stiski pri pisanju pritožbe. Vendar to ni edini rok v kazenskem postopku; sploh takrat, ko gre za priporne zadeve, so roki zelo kratki in strogi, so dodali. Primerjalno gledano z drugimi državami, pa, tako tožilstvo, poznamo tako krajše kot daljše roke. Če bi podaljšanje roka omogočili v izjemnih primerih, se po mnenju tožilstva pojavlja vprašanje, ali ne bi vsak primer postal izjema. Tudi na tožilstvu so spomnili, da se je pritožbeni rok v skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem z osem na 15 dni podaljšal šele leta 2008.

Za Črnkoviča pomemben vsak dan
Sodišče je sodbo pošti predalo v ponedeljek, 9. septembra. Rok za prevzem pošte je 15 dni, ko se sodba prevzame, pa začne teči 15-dnevni rok za pritožbo. Odvetnik Ivana Črnkoviča Dejan Marković je sodbo prevzel še isti dan, na ljubljanskem okrajnem sodišču pa so v petek pojasnili, da se je na sodišče vrnila pošiljka, naslovljena na Črnkoviča. Ta sodbe, spisane na več kot 100 straneh, ni dvignil, čeprav mu je poštar dvakrat pustil obvestilo o prispeli pošiljki. Kot je pojasnil, je sodba napisana "filigransko" in jim 15-dnevni pritožbeni rok ne zadostuje. Zato bo s prevzemom počakal še nekaj dni, saj jim "tudi en dan veliko pomeni".