Perko se je zavzel za revizijo sodbe škofa Gregorija Rožmana in dejal, da bi si zaslužil spomenik v Ljubljani. Foto: RTV SLO
Perko se je zavzel za revizijo sodbe škofa Gregorija Rožmana in dejal, da bi si zaslužil spomenik v Ljubljani. Foto: RTV SLO

Evropski parlamentarci ljudskih strank so lani predlagali, naj nekdanje komunistične države obsodijo komunistične zločine. To se pri nas še ni zgodilo, čeprav je Slovenija veliko grobišče žrtev komunističnega terorja.

Slovesnort pod Krenom
Slovesnosti se je udeležilo okoli 4.000 ljudi. Foto: RTV SLO

V nagovoru ob največjem grobišču po vojni pobitih domobrancev je komunistično partijo označil za totalitarno, za Osvobodilno fronto pa dejal, da je bila v službi Stalinovega terorja. Zavzel se je za revizijo sodbe o škofu Gregorju Rožmanu in dejal, da bi si zaslužil spomenik v Ljubljani. Nagovor je končal z mislijo, da bi bilo lepo, če bi do predsedovanja Slovenije EU-ju leta 2008 poravnali spore.

Perko je med drugim dejal, da so bile ljudem vsiljene lažne komunistične pravljice o usodnih časih slovenskega naroda, in se v maši spraševal o datumu, ko bo slovenski narod resnično osvobojen od miselnosti komunističnega totalitarizma. Dodal je, da je za spravo, ki napreduje počasi, treba obsoditi zločine na obeh straneh.

V Sloveniji trije totalitaristični sistemi
Slovenci so po njegovih besedah bili žrtve treh totalitarističnih sistemom. Fašizmu in nacizmu so se upravičeno uprli, komunizem pa je komunistična partija izkoristila za izvedbo komunistične revolucije. Perko je opozoril tudi na vodstvo partije, ki naj bi bilo pokorno komunističnemu centru Kominterne v Moskvi in s tem Stalinu, čigar teror naj bi uvajali tudi v Sloveniji. Ob obrambi pred komunističnim terorjem so morali Slovenci braniti svoje življenje in vrednote krščanske vere, saj je bil komunizem izrazito protiversko usmerjen, je dejal.

Maše pod Krenom v Kočevskem rogu in spominske prireditve, ki je sledila po njej, se je udeležilo okrog 4.000 ljudi, vence pa sta v imenu vlade položila minister za finance Andrej Bajuk in minister za zdravje Andrej Bručan. Prisotni so bili tudi minister za delo Janez Drobnič, predsednik državnega zbora France Cukjati in nekateri drugi poslanci. Na spominski prireditvi je bil slavnostni govornik Justin Stanovnik iz Nove slovenske zaveze, ki je govoril o zgodovini slovenskega komunizma in odnosa slovenske države do nje.

Temačna zgodovina Slovenije
V grobišču pod Krenom in v drugih kraških jamah v Kočevskem rogu je umrl velik del slovenskih domobrancev, ki so jih zavezniki med 27. in 31. 5. 1945 iz zbirnega taborišča v Vetrinju na Koroškem vrnili zmagovitim partizanom. Vrnjenih naj bi bilo okoli 11.100 vojakov in do 600 civilistov. Večina jih je bila prek Kranja in Ljubljane prepeljana v Kočevje, od tam pa so jih s tovornjaki prepeljali v Rog in brez sojenja pobili ter vrgli v kraške jame. V breznu pod Krenom naj bi bilo med štiri in pet tisoč pobitih domobrancev, pa tudi več tisoč Hrvatov, Srbov in Nemcev.

Prva spravna slovesnost nad breznom je potekala 10. julija 1990, ko sta se takratni ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in takratni predsednik predsedstva republika Slovenije Milan Kučan poklonila mrtvim in pozvala k spravi še živečih.

Evropski parlamentarci ljudskih strank so lani predlagali, naj nekdanje komunistične države obsodijo komunistične zločine. To se pri nas še ni zgodilo, čeprav je Slovenija veliko grobišče žrtev komunističnega terorja.