Preiskovalna komisija DZ-ja, ki preiskuje ravnanja ministra Golobiča, je med zaslišanjem predsednika komisije za nadzor javnih financ Andreja Vizjaka (SDS) prekinila sejo.

Komisija, ki jo vodi Rudolf Petan (SDS), je sicer predtem zaslišala Ireno Juvan z Inštituta za pravo in zakonitost poslovanja pri Novi Ljubljanski banki in nekdanjega direktorja sektorja za upravljanje tveganj NLB-ja Aleksandra Vozla. Med zaslišanjem Vizjaka je poslanec Franc Pukšič (SLS), ker mu Petan ni dovolil še enega "proceduralnega" vprašanja, protestno zapustil sejo.

Vizjak je dejal, da se zdaj potrjuje resničnost podatkov, ki so, ko so prišli v javnost, šokirali marsikoga. Pojasnil je, da je tudi sam med ministrovanjem vzel posojilo pri NLB-ju, po pregledu pogojev pa je moral poleg določenega ugleda zastaviti tudi precejšnje premoženje. "Vzel sem kredit, bil je moj prvi, vedno pozitivno stanje, zadnjih dvajset let prihodki, pa sem ga moral zelo zavarovati - v drugih primerih pa to ni potrebno," pravi Vizjak.

Vizjak: Glavna težava je poslovanje NLB-ja
"Kot predsednik komisije sem sklical izredno sejo, da bi si nalili čistega vina. Sedaj se je izkazalo, da so bili krediti neustrezno zavarovani, približno polovica teh kreditov pa sploh ni bila nikakor zavarovana," je zatrdil Vizjak. "Glavni problem je NLB. Kako lahko banka daje kredite, pa ne poskrbi za to, da so ustrezno zavarovani?" se sprašuje nekdanji minister za gospodarstvo.

"Hkrati pa ista banka pride v parlament s predlogom, da bi jo dokapitalizirali, ker rabi denar. Davkoplačevalci se sprašujejo, ali so res molzne krave, ki morajo plačevati grehe gospodov v belih ovratnikih," je poudaril Vizjak. Pravi, da se določeni primeri obravnavajo skozi prizmo politične bližine banke, a obenem poudarja, da ne gre za napad na Gregorja Golobiča. "Lahko bi bil kdo drug. Gre za poslovanje NLB-ja," dodaja.

"Ne vemo, kako so podatki ušli"
Juvanova je na zaslišanju pojasnila, da je njena služba z Ultro prvič prišla v stik, ko so začeli notranjo preiskavo in je bilo treba ugotoviti, ali je prišlo do zlorabe podatkov. Zatrdila je, da uhajanje podatkov iz banke ni pogosto.

Dejala je, da je preiskava ugotovila, kakšne bi bile možnosti, kako so podatki dejansko ušli, pa ne. "Vsakdo ima možnost, da odnese kaj. Preko elektronske pošte pa ni bilo ugotovljeno, da bi bilo kar koli sporočeno. Absolutno se nismo ukvarjali z vprašanjem, zakaj so podatki ušli, ampak kako je to mogoče. Nismo mogli ugotoviti, kako. Lahko da je nekdo obšel elektronsko pošto NLB-ja in podatke poslal preko, npr., Gmaila," je zatrdila Juvanova.

Kdo vse je imel poročilo oz. dokumente o posojilih Ultre?
Po navedbah Juvanove naj bi dokumente o zavarovanju posojil Ultre "zagotovo stiskal Veselinovič (nekdanji predsednik uprave NLB-ja Draško Veselinovič, op. a.)", ali je imel končno poročilo o tem še kdo, pa ni mogla oz. znala povedati. "Mislim pa, da so imeli dostop do strežnika, kjer je bilo poročilo, tudi nekateri drugi," je dejala.

Poslanka Cveta Zalokar Oražem (Zares) je ob tem poudarila, da je bil podatek o Ultrinih posojilih pripravljen izrecno na željo direktorja, sicer pa se podatki pripravljajo za kreditni odbor. "Uprava ima pravico zahtevati kateri koli podatek," ji je odvrnila Juvanova.

Petan: Marsikdo ni dobil posojila ob bistveno boljših pogojih
Tudi poslanka Zaresa je že prej izpostavila, da je približno polovica posojil podeljena brez kakršnih koli zavarovanj. Juvanova je ob tem pojasnila: "Komitenti imajo različno boniteto. Seveda pa ne moremo kreditov podeljevati samo tistim, ki imajo zavarovanje. Bančni posel je do določene mere rizičen. Enostavno lahko nehamo delati, če bomo dajali kredite samo tistim, ki imajo že tako veliko."

Petan je opozoril: "Previden bi bil pri podatkih. S tem, koliko kreditov je nezavarovanih, se ne bi hvalil. Statistično vse 'štima', na individualni ravni je pa velika razlika. Marsikdo ni dobil kredita, pa je imel bistveno boljše pogoje."

Vozel: Dogajale so se podobne zahteve, vendar na generalni ravni
Vozel je pojasnil razliko med prvovrstno zavarovanimi ter ustrezno in primerno zavarovanimi posojili. "Prvovrstno zavarovan kredit je v bančniških vodah takšen, kjer rizika praktično ni," je povedal. Potrdil je, da je dobil naročilo za izdelavo dokumenta o zavarovanju posojil za Ultro, potem pa tudi vodil postopke ter popravljal podatke, saj se pri reprogramiranju posojil vedno izvede tudi pregled bilanc.

"Dogajale so se podobne zahteve, vendar bolj na generalni ravni. Tako podrobno nismo proučili nobene druge zadeve," je na vprašanje Zalokar Oražmove, ali so bila navodila za izdelavo ocene zavarovanj pogosta praksa, odgovoril Vozel. Na vprašanje predsednika komisije Petana, ali so menice instrument zavarovanja posojil, pa je odgovoril: "Lahko so. Vendar z menico težko operiraš, če denarja ni."