V oddaji Politično sta nekdanja predsednika vlade Lojze Peterle in Miro Cerar komentirala aktualno politično dogajanje, in sicer dogajanje na desnem političnem bregu, policijsko ovadbo premierja Roberta Goloba in politične dogovore glede referenduma o JEK-u 2. Z njima se je pogovarjala Tanja Gobec.

Na kongresu vaše stranke NSi niste bili, ste pa napisali precej kritično pismo. Kaj se pravzaprav dogaja na desnem polu – NSi, SDS in pot Anžeta Logarja?

Peterle: Na desnem polu je preveč petelinov na premajhnem gnoju. Doživel sem drugačen čas pred 35 leti, ko smo drug drugemu pomagali ustanavljati odbore, da bi naredili širino in s tem dosegli večino za največji projekt v naši zgodovini. S tem projektom smo tudi uspeli. Zdaj pa gledam to tekmo, kdo bo koga bolj ozmerjal, bolj označil, bolj potopil, bolj spodkrepelil, bi rekli na kmetih, in jaz v tem ne uživam. Mene zanima, kaj bo s Slovenijo.

Ali je NSi pravzaprav pod vprašajem za vstop v DZ po prihodnjih volitvah? O tem se sprašujete v pismu stranki.

Peterle: To so pokazale evropske volitve, v katerih NSi in SLS nista izkoristila strateške priložnosti za skupen nastop, ki bi gotovo prinesel dva poslanca oziroma poslanki. Pol ure pred koncem štetja je bil NSi še zunaj. Ta ločen nastop je bil veliko tveganje. Če tvegajo še enkrat, tvegajo, da SLS znova ne bo prišel v parlament, NSi pa tvega, da bo zadržal glasove, ki jih ima.

Kakšen je vaš pogled na dogajanje, predvsem pot Anžeta Logarja. Ni kar tako, da nekdo po 25 letih izstopi iz tako močne stranke na sceni.

Cerar: Mislim, da moramo to gledati v nekem širšem kontekstu, da dobimo jasno sliko. Kontekst je, da se stranke preveč ukvarjajo z medsebojnim spopadanjem, s konsolidacijami in kdo bo koga. Premalo pa z razvojem Slovenije. Tukaj smo zelo slabi in bojim se, da ravno ta trend iz vseh teh razprav kaže, da ne bomo šli na boljše, ampak kvečjemu še na slabše. Druga zelo pomembna stvar, ki jo zaznamuje naš politični prostor, je, da je pravzaprav sedanja vladna koalicija tukaj v glavnem zato, ker je to antijanševa koalicija. Vse se pozicionira na gibalu Janša – antijanša ali pa na drugi strani, če bi omenili kakšno ime. To je strašno nezdrava situacija za Slovenijo. Poskus Anžeta Logarja – in še številni drugi, ki se bodo priključili s temi manjšimi strankami, ki bodo morda rasle –, je nekako seveda neki izziv. Kaže morda na nekaj novega, vendar je Logar zelo dolgo odlašal z odcepitvijo od stranke SDS, ki tudi zdaj ni nekako zelo popolna. S tem je povzročil veliko nezaupanje na drugi strani, ki jo misli nagovarjati, se pravi na levi. Mislim, da je nezaupanje v to, da se je res oddaljil od Janeza Janše, tako veliko, da bo težko na tej strani v teh prihodnjih mesecih, letih, prepričal tiste, ki jih bo nagovarjal. Medtem ko ima na desni strani seveda zelo hude konkurente.

V teh dneh, ko je napovedal svojo stranko, se pojavljajo vprašanja, ali se bo ponovil SMC. Seveda SMC, ko ga niste več vi vodili. Na volitve je šel s parolo "ne v Janševo vlado", a jo je potem omogočil.

Cerar: SMC je šel v politiko iz civilne družbe, iz baze, brez ozadij, brez zgodovine. Anže Logar in vsi preostali – kot Karl Erjavec, še kdo drug – imajo že neko politično zgodovino, tako da tu neka primerjava ni na mestu. Mi smo šli v zgodbo zelo pogumno. Takoj smo odprli karte, ko smo stopili v politiko in šli reševat krizo ter jo rešili. Danes gredo v politiko predvsem s tem, kdo se bo s kom povezal, ni videti neke resne vizije. S tem se nihče ne ukvarja.

Komu bo na desnem polu odvzemala glasove Logarjeva stranka? Ali je zaradi njega mogoča koalicija na desni?

Peterle: Anže Logar je tako rekoč vse svoje politično življenje preživel z Janezom Janšo, v SDS-u, in bo imel vprašanje verodostojnosti, če bo šel čez noč zelo daleč stran. Če bo ostal preblizu, pa tudi ne bo veliko dobil. Mislim, da na desnem polu ne bo mogel veliko igrati, ker se je v nekaterih ključnih točkah že opredelil za izrazito leve pozicije. Tako da ne bo enostavno.

To smo do zdaj videli na levem polu. Zdaj se to prvič dogaja na desnem polu?

Peterle: Dogaja se pravzaprav na obeh polih in mislim, da oba doživljata nekakšno praznino, čeprav imajo nekatere stranke zelo jasne profilirane programe. Ampak ker ste začeli z Janšo, bi se vprašal, kaj bi se pa v Sloveniji zgodilo, če se Janši kaj zgodi. Kaj bi bilo potem? Ali bi imela levica še kakšen motiv, da kaj naredi?

Policija je ovadila na tožilstvu premierja Roberta Goloba. Kot nekdanja premierja vaju sprašujem, kako vidita to ovadbo? Kakšne bodo politične posledice, kaj to pomeni za koalicijo? Nekaj vznemirjenosti je bilo, koalicijski partnerji so zelo previdni v kakršnih koli komentarjih.

Cerar: To je treba prepustiti pravnim potem, da se pač izpeljejo. Ovadba je res bistveno resnejše narave, kot če bi jo vložil neki državljan, morda celo sama Tatjana Bobnar. V tem primeru jo je vložila policija in zato je verjetno po letu in pol, dveh letih zadeva resda temeljito preiskana. Premier zadeve ne bi smel jemati na lahko, kajti če gre za neki očitek zlorabe položaja, je to lahko zelo resen pravni postopek. Bomo pa videli, kaj bo. Kar je zelo pomembno. Bolj kot se bomo približevali volitvam, bolj bo koalicija v notranjem medsebojnem tekmovalnem odnosu. Manj se bodo podpirali, tudi premierja bodo koalicijski partnerji manj podpirali in ga puščali samega v takšnih primerih. Tukaj je po mojem mnenju lahko ta zadeva zelo pomembna, če bi se vodila do sodišča. Potem bi to lahko peljalo v nevarne vode za premierja.

Peterle: Mene zanima samo, ali bodo strukture, ki se morajo s tem ukvarjati, opravile verodostojno svoje delo. Če ne, bo to samo še ena epizoda. Drugi bodo ploskali drugim, država pa od tega ne bo imela ničesar. Pri nas se korupcija niti ne šteje za strošek, čeprav je strošek, čim več je je – in to ni nedolžna zadeva. To se je zgodilo predsedniku vlade tako rekoč iz njegovih vrst. To se je zgodilo prvič in to je za resno demokratično državo zelo resna zadeva.

Cerar: To je zelo resna zadeva, kajti poseg v neodvisno strokovno delo policije in kadrovanje sta seveda zelo resni stvari. Spomnimo se, da je premier pravzaprav Tatjano Bobnar postavil na mesto ministrice ravno s to popotnico, da naj bo delo strokovno. Očitek je zelo resen, lahko ima obsodba zelo resne posledice, če bi do nje prišlo. Upam, da bodo pristojni pravni organi tudi zdaj opravili svoje. Res pa je zaupanje v politiko in tudi v pravosodne organe v teh političnih aferah zelo nizko, standardi so padli, politična kultura pada in v takem ambientu si res želim, da bi takšni in drugi postopki končno prišli do nekega verodostojnega epiloga.

Peterle: Kar je najhujše, pri teh igrah pada zaupanje v državo.

Kakšno je vajino mnenje o postopku referenduma glede JEK-a 2, ki bo 24. novembra. Slišala sta razkritje v Tarči okrog zakulisnega dogovarjanja, da se v resolucijo zapiše JEK 2, potem pa se ljudi kar tako vpraša na referendumu, vse pa je že vnaprej dogovorjeno.

Cerar: Tragična zgodba, ki kaže, kako se oblast obnaša do državljanov oziroma do institutov demokracije in zakonodaje. V zakonu je jasno določeno, da če državni zbor razpiše posvetovalni referendum, mora to storiti, preden dokončno odloči o nekem vprašanju. Z resolucijo, ki sicer ni pravni akt, ampak je politični akt, je državni zbor že odločil, da stori neka dejanja za izvajanje projekta, torej gradnje drugega bloka jedrske elektrarne. To je po mojem mnenju preuranjeno, če želimo ljudem resno prisluhniti, kaj o tem mislijo. To dogovarjanje kaže, da je pravna stroka, pravo, zakon, popolnoma ignorirano, to je zame najbolj skrb vzbujajoče. Politični dogovori in vse preostalo še pridejo na vrsto, še posebej zato, ker je cena za ta projekt res enormna. Od deset do 15 milijard evrov je več kot letni državni proračun in mislim, da v takem stanju politične kulture, kot smo, je to lahko izredno tvegan projekt, če ne bomo zadeve peljali korektno.

Peterle: Pred leti sem bil edini politik, ki je neposredno odkrito nasprotoval Tešu 6, takrat sem gradil svoj glavni argument na zlagani ceni premoga. Takrat se je zgodila levo-desna koalicija, naenkrat so bili vsi srečni. Naenkrat so bili vsi tako rekoč za in so se meni čudili, kaj imam proti. Danes razumemo, zakaj sem bil proti. Bojim se, da scenarij s tem projektom, ki je neprimerno večji od Teša 6, poteka po podobnih zadevah. Tisti, ki vedo, kaj hočejo narediti, to izvajajo. Zdaj morajo pridobiti ljudstvo. Potem pa se bojim, da bomo prišli v časovno stisko in kar naenkrat ne bomo mogli nikamor naprej, ker bo že vse jasno in odločeno.