Društvo Petka za nasmeh je nastalo, ker sem se kot posameznik spraševal, kaj lahko storim, da bi bilo čim manj žalostnih zgodb. Ideja je bila že na začetku postavljena tako, da lahko z nekim majhnim vložkom pomagamo. Našo pomoč dobi neposredno otrok, nihče drug je ne more izkoristiti, saj mu prek šole zagotovimo topel obrok. V 24 urah se nas je nabralo zadosti, da smo lahko suvereno obljubili, da bomo lahko pomagali plačati šolske stroške otroku skozi celotno šolsko leto. Sistem je tak, da vsak prispeva pet evrov mesečno in iz teh "petk" mi sestavimo skupino na podlagi cene šolskega kosila. Šole nam pošljejo položnico in mi jo plačamo. Zadeva se je širila prek spletnih omrežij, pozneje smo ustanovili društvo, da smo lahko transparentno poslovali. Prvo leto smo imeli na koncu šolskega leta 42 otrok, sodelovali smo z vedno več šolami, danes pokrivamo stroške 83 otrok, od prehrane do plačevanja šol v naravi. Ko otroka prevzamemo, se s pogodbo zavežemo, da bomo krili njegove celotne stroške. Večini skušamo zagotoviti tudi delovne zvezke za prihodnje šolsko leto.
Odločitev bi morala biti po mnenju predsednika društva Petka za nasmeh Milana Jakopoviča čim hitrejša: "Za nas je vse, kar je po prvem septembru, zavlačevanje, ker govorimo o otrocih, ki smo jih v zadnjih 25 letih spravili na kolena." Poslanci so sicer v prvem branju soglasno podprli predlog za spremembo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po katerem bi se zvišal cenzus za upravičenost do subvencioniranega kosila v osnovnih šolah. Predlog spremembe zakona so na pobudo društva Petka za nasmeh v državni zbor vložili v ZL-ju in ZaAB-ju.
Predlog predvideva, da naj bi se cenzus za brezplačno kosilo v osnovni šoli zvišal z 18 na 36 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana. Trenutno je meja za brezplačno kosilo 180 evrov dohodka na družinskega člana, s spremembo bi zagotovili brezplačno kosilo dodatnim 28.000 otrokom, skupaj bi bilo torej upravičencev nekaj manj kot 45.000. V društvu Petka za nasmeh ob tem opozarjajo, da 30.000 osnovnošolcev živi v družinah, ki na mesec na družinskega člana prejmejo manj kot 360 evrov, a niso upravičeni do brezplačnega kosila.
Vladne stranke se na predlog niso odzvale
Predsednik društva Jakopovič je povedal, da je predlog, ki je nastajal dalj časa, premišljen in predstavlja rešitev, ki je potrebna in nujna. V društvu, ki obstaja že dve leti in pol, je marca dozorela odločitev za peticijo: "Ko se vsakodnevno soočaš s problemi, ne moreš gledati stran, zato smo zelo hitro prišli do tega, da je napaka na sistemski ravni. Dobrodelne ustanove pač niso dolgoročna rešitev za reševanje sistemskih težav. Prošenj za pomoč je vedno več, stanje je vedno bolj kritično in zdi se nam groteskno, da so otroci tisti, ki morajo nositi posledice. Marca je dozorela ideja za peticijo, odziv nas je presenetil, v dobrem mesecu smo zbrali 15.000 podpisov. Naslednji korak je bil, da skušamo pridobiti neko poslansko skupino, ki bi prisluhnila naši pobudi, če je ne bi dobili, smo imeli plan b, in sicer bi v državni zbor sami vložili predlog zakona s 5.000 overjenimi podpisi. Naleteli smo na razumevanje poslanskih skupin ZL in ZaAB." Poudaril je, da so predlog poslali na vse vladne stranke, vendar od nobene niso prejeli niti vljudnostnega odgovora.
Dejstvo, da so poslanci soglasno podprli predlog, je Jakopoviču dalo upanje, vendar grenak priokus ostaja: "Bojimo se, da bi se marsikdo znal iti neke politične igrice, neka politična preigravanja. Glede vlade in njihove največje poslanske skupine so poudarjali, da je treba predlog temeljito preučiti, mi si seveda tega želimo, vendar nas skrbi, da našemu predlogu sledijo zgolj zaradi strahu pred javnim mnenjem."
Kot je predsednik društva razbral iz ponedeljkove razprave, je vlado strah, da bi za osnovne šole več subvencioniranih kosil organizacijsko predstavljalo velik problem: "Ob tem se sprašujem, ali je sistem šolske prehrane res tako nedodelan, da bi se ob več učencih, ki bi bili upravičeni do subvencioniranega kosila, sistem šolske prehrane sesul. Prepričani smo, da vlada, če bi se učenci na kosilo prijavili za svoj denar, ne bi imela pomislekov."
Vlada se predloga ni lotila dovolj resno
V društvu jih moti predvsem, da se vlada skriva za besedama implementacija in pravičnost. "Za zadnjo se skriva vprašanje, ali je pravično, da otrok iz prvega dohodkovnega razreda dobi enako subvencijo kot otrok iz tretjega razreda. To vprašanje nakazuje, da zadeve niti niso dobro prebrali, čeprav govorijo o tem, da že mesece aktivno delajo na tem področju in iščejo rešitve. Tukaj govorimo o otrocih iz socialno ogroženih družin, tudi otrok matere samohranilke iz tretjega dohodkovnega razreda še vedno spada pod prag revščine, ali bomo res takemu otroku gledali pod prste, da se prihrani nekaj evrov, in se spraševali, ali je pravično, da mu damo enako subvencijo kot tistemu iz prvega dohodninskega razreda. Ne sprejemamo tega, da se na račun socialno ogroženih otrok išče pravičnost."
Prav tako je bil zgrožen, da je ministrica za delo, družino in socialne zadeve ter predstavnica vlade Anja Kopač Mrak povedala, "da so malice urejene tako, da je prvi razred otroškega dodatka subvencioniran 100-odstotno, drugi razred 70-odstotno, tretji pa 40-odstotno, kar ne drži. Malice so do petega dohodkovnega razreda 100-odstotno subvencionirane." Napačne informacije po njegovem mnenju kažejo na to, da se vlada predloga ni lotila dovolj resno.
Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve pa so za MMC pojasnili, da ministrica tega, kar navaja Jakopovič, ni povedala: "Ministrica je govorila o dohodkovnih razredih in ne o razredih osnovne šole. Malica je v vseh devetih razredih brezplačna, če si pod dohodkovnim cenzusom oziroma če si pod dohodkovnim petim razredom."
Na prvo mesto postaviti otroke
Čeprav je ponedeljkova razprava razkrila nestrinjanja, kako se lotiti ureditve šolske prehrane, Jakopovič ostaja optimist, da bodo poslanci na prvo mesto postavili otroka in bodo čim bolj sledili njihovemu predlogu. Pričakuje razpravo, ki se bo resno lotila problema, ter "da ne bo šlo zgolj za neke politične pamflete, ki nimajo drugega namena kot pridobivanje oziroma neizgubljanje političnih točk. Res bi bilo fino, da gospodje slečejo obleke, snamejo kravate in se postavijo v čevlje državljana v prvem, drugem in tretjem razredu otroškega dodatka".
Društvo Petka za nasmeh je nastalo, ker sem se kot posameznik spraševal, kaj lahko storim, da bi bilo čim manj žalostnih zgodb. Ideja je bila že na začetku postavljena tako, da lahko z nekim majhnim vložkom pomagamo. Našo pomoč dobi neposredno otrok, nihče drug je ne more izkoristiti, saj mu prek šole zagotovimo topel obrok. V 24 urah se nas je nabralo zadosti, da smo lahko suvereno obljubili, da bomo lahko pomagali plačati šolske stroške otroku skozi celotno šolsko leto. Sistem je tak, da vsak prispeva pet evrov mesečno in iz teh "petk" mi sestavimo skupino na podlagi cene šolskega kosila. Šole nam pošljejo položnico in mi jo plačamo. Zadeva se je širila prek spletnih omrežij, pozneje smo ustanovili društvo, da smo lahko transparentno poslovali. Prvo leto smo imeli na koncu šolskega leta 42 otrok, sodelovali smo z vedno več šolami, danes pokrivamo stroške 83 otrok, od prehrane do plačevanja šol v naravi. Ko otroka prevzamemo, se s pogodbo zavežemo, da bomo krili njegove celotne stroške. Večini skušamo zagotoviti tudi delovne zvezke za prihodnje šolsko leto.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje