Pikalo obžaluje, da država najde denar za banke, ne najde pa ga za visoko šolstvo. Foto: BoBo
Pikalo obžaluje, da država najde denar za banke, ne najde pa ga za visoko šolstvo. Foto: BoBo

Ne moremo dati pogodbe zavodom, če nimamo denarja na tej postavki.

Jernej Pikalo, ki opravlja tekoče posle ministra za izobraževanje
alenka bratušek
Bratuškova je pred časom Pikalu odvrnila, da zavaja in negospodarno ravna z denarjem. Foto: BoBo
Osnovne šole razmišljajo o tožbi proti državi

Odvzem denarja, ki ga je izvedla vlada Alenke Bratušek, se je zgodil prav v času, ko bi ministrstvo moralo podpisati nove pogodbe in izdati soglasja šolam za prihodnje šolsko leto, je na novinarski konferenci dejal Jernej Pikalo, ki opravlja tekoče posle ministra za izobraževanje, znanost in šport.

Od odvzetih 10,63 milijona evrov je bilo 7,7 milijona namenjenih visokemu šolstvu, od tega pa 4,4 milijona za zasebnike s koncesijo. "Ne moremo dati pogodbe zavodom, če nimamo denarja na tej postavki," je dejal Pikalo in opozoril na posebej velike likvidnostne težave Univerze v Novi Gorici, kjer čakajo tudi na povračilo evropskih sredstev.

Pikalo okrcal finančno ministrstvo
Pikalo ob tem opozarja, da na finančnem ministrstvu nimajo sogovornika. "Ministrstvo za finance se ne odziva, da bi nam vsaj dovolilo notranje prerazporeditve, ki bile potrebne," je dejal.

Osnovne in srednje šole
Na področjih osnovnega in srednjega šolstva, kjer morajo 543 zavodom izdati soglasje pred začetkom novega šolskega leta, pa je po ministrovih besedah 66 šol "problematičnih". Za izdajo soglasja namreč potrebujejo tudi finančni načrt šol, ki pa ga v nekaterih občinah ne želijo izdati.

Izplačilo nesorazmerij osušilo blagajne
Predmet spotike je odprava prve polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij, za katero so v občinah prepričani, da jo mora pokriti ministrstvo, pojasnjuje. Kot navaja, so nekaterim šolam pomagali s sredstvi za odpravo plačnih nesorazmerij, čeprav jim finančno ministrstvo ni odobrilo niti evra za ta namen.

Naj plačajo občine ali država
Če z občinami ne bodo dosegli skupnega jezika, bi to po Pikalovih besedah pomenilo, da bi v skladu z zakonodajo ministrstvo omenjenim šolam v prihodnjem šolskem letu izvajanje programa financiralo le v vrednosti 80 odstotkov. Posledica bi bila tudi ta, da šole ob začetku šolskega leta ne bi mogle zaposliti ustreznega števila učiteljev, kar bi pomenilo težave pri izvajanju pouka, je pojasnil. Zaradi omenjenega zapleta nekatere občine že dalj časa napovedujejo tožbo proti državi z utemeljitvijo, da plače za zaposlene zagotavlja država. Pikalo se sprašuje, zakaj tožbe še niso vložile. "Mogoče bo pa sodišče tisto, ki bo povedalo, kdo mora izplačati ta denar," je pojasnil.

Vlada potrošila že večino načrtovanega
Glede navedb, da naj bi vlada doslej porabila že več kot 95 odstotkov proračunskih sredstev, Pikalo pravi, da so na njihovem ministrstvu do 18. julija porabili 55,7 odstotka sredstev, kar je "čisto normalna dinamika". "Če nam ne bi bila odvzeta sredstva in se ne bi zgodila tretja četrtina plačnih nesorazmerij, bi ministrstvo normalno poslovalo," zagotavlja Pikalo. Za področje osnovnih šol bi po njegovih besedah potrebovali okoli tri milijone evrov, želijo pa si tudi vrnitve odvzetih sredstev.

Po ministrovih ocenah je žalostno, da je država našla sredstva za banke in drugo, zmanjkuje pa sredstev v šolstvu. Šolstvo bi moralo ostati najbolj vitalen del družbe, je poudaril in omenil, da v prihodnjem šolskem letu prihaja v osnovne šole za 152 oddelkov otrok več.



Ne moremo dati pogodbe zavodom, če nimamo denarja na tej postavki.

Jernej Pikalo, ki opravlja tekoče posle ministra za izobraževanje
Osnovne šole razmišljajo o tožbi proti državi