Bi se torej lahko napolnile luknje z zasegi nezakonito pridobljenega premoženja? Po mnenju podpredsednice okrožnega sodišča v Ljubljani Martine Erzin lahko zakrpamo le kakšno luknjo, ne pa vseh.
Tožilec Stanislav Pintar je ob tem na začetku izpostavil, da so pričakovanja glede zakona o zasegu nezakonitega premoženja prevelika in da sam zakon ne bo dovolj, da se to premoženje reši. Pravosodni minister Senko Pličanič pa je prepričan, da so pričakovanja ljudi upravičena, ne samo, da obsodijo storilce, ampak da del tega premoženja pripeljejo tudi nazaj.
Poslanec SDS-a Vinko Gorenak pa je bil po drugi strani mnenja, da, če bi pravosodni sistem deloval, kot bi moral, se kraje premoženja sploh ne bi zgodile, bi pa bilo z njegovim zasegom mogoče zakrpati luknje, čemur je pritegnil še odvetnik Luigi Varanelli. Vodja Dursovih inšpektorjev Saša Gornik je na to temo izpostavila, da bi bil zaseg eden izmed zelo pomembnih virov državne blagajne. A je to le en vir, so tudi drugi, ki so potrebni nadzora, je pristavila.
Kdo je kriv?
V nadaljevanju je Pintar izrazil prepričanje, da pravosodni delavci niso nič krivi za takšno stanje, saj niso izvajali malverzacij v gospodarstvu, politika pa je bila tista, ki je pisala luknjaste zakone.
Tudi Erzinova je poudarila, da v tako kratkih rokih, kot jih nalaga zakon, ne morejo rešiti vseh zadev, ki jih trenutno poteka pet. Poleg tega je pristojnost za odvzem premoženja v rokah izključno ljubljanskega okrožnega sodišča, ki je najbolj obremenjeno, dobili pa niso nobenih novih sredstev (prostorskih, kadrovskih, finančnih), je dodala.
Za ministra Pličaniča pa odvzem nezakonito pridobljenega premoženja ni vprašanje - če je bilo pridobljeno na nedovoljen način, ga je treba odvzeti. "Tu gre za pravičnost, polnjenje proračuna je sekundarnega pomena," je pribil. "Tu ljudje ne pričakujejo milijard. Od nas pričakujejo angažma," je prepričan.
A Gorenak se ni strinjal s tem, da pravosodje ni odgovorno za trenutno stanje. Poudaril je, da so imeli možnosti sodelovanja pri zakonodaji, vendar niso. Pintar mu je vrnil žogico rekoč, da je že leta 2006 napisal strategijo o odvzemu. "Ministrstvo mi je celo plačalo, a pod milim bogom ni storilo ničesar," je dodal in opozoril, da so že v preteklosti odprli vprašanje o organiziranosti in učinkovitosti pravosodja, a politike to do zdaj ni zanimalo.
Na desetine primerov, ukrepanja ni
Po mnenju odvetnika Varanellija se je sled za denarjem izgubila v davčnih oazah. Odvzem je izredno težko izpeljati, je pojasnil, in odvzem brez zasega je nesmiseln. Kaj pa kadrovska podhranjenost Dursa? Po besedah Gornikove se s tem spopadajo že več let in so na to odgovorili s specializiranimi inšpektorji, ki dobro sodelujejo s tožilci.
Gorenak je tu navedel podatek: kriminalisti so v 2011 predlagali 135 primerov zasegov, zgodilo pa se ni nič. Spet mu je Pintar odvrnil, da je trenutno v 70 primerih zavarovanih 300 milijonov evrov premoženja in tudi on poudaril, da so kadrovsko podhranjeni. "Namesto 260 tožilcev, kolikor bi jih morali imeti po uredbi vlade, jih imamo 193," je pojasnil v odgovoru.
"Dovolj imam jamranja tožilstva in sodstva, da je premalo denarja. Denarja je v tem trenutku v Sloveniji toliko. Ampak prepričan sem, da je še veliko notranjih rezerv ... kar je sodstvo dokazalo, ko je z reorganizacijo uspelo skrajšati čas sojenja za 30 odstotkov," mu je odvrnil.
Pintar je pojasnil, da je v primerjavi z avstrijskim sodstvom slovensko neprimerno bolj procesno obremenjeno. "Mi pišemo sodbe, dolge okoli 100 strani, avstrijske so okoli desetkrat krajše," je dejal.
Kaj je sploh mogoče vzeti?
Med oddajo se je odprlo tudi vprašanje, kdaj je sploh mogoče zaseči premoženje. Gre za primere, ki so se zgodili pred leti. V tem času se je s tem premoženjem lahko zgodilo marsikaj (lahko je bilo preneseno na drugo osebo, prodano ...), je navedel Pintar. Sodišče sicer lahko sledi predlogu tožilstva, a je treba najti premoženje, ki se ga lahko zaseže. "Realnost je, da te primere gledamo z nekaj let distance," je dejal.
Na tej točki se je pravosodni minister strinjal z odvetnikom Varanellijem, da dnevno spremljamo zgodbe o slabi učinkovitosti sodstva oz. o ukrepih, ki bi jih lahko tožilci predlagali, vendar jih ne. Gorenak je pri tem še dodal, da v Italiji že ob sumu kaznivega dejanja tožilci predlagajo zamrznitev premoženja osumljencu in celotni družini, nato je Pintar repliciral, da pri nas zaplemba premoženja poteka po pravdnem zakoniku. Se pravi, da ima vsaka stranka trditveno in dokazno breme - tožilec predstavi trditve in dokaze za zaplembo, nasprotna stranka pa mora dokazati nasprotno.
Pintar je prav tako izpostavil dolge roke, s katerimi se soočajo, ko zaprosijo za mednarodno pravno pomoč pri odkrivanju beneficiarjev t. i. off-shore računov. V tem času pa se denar lahko večkrat premakne, je pojasnil. Glede bančne tajnosti podatkov in kakšna cokla so ti v preiskavah pa je za konec oddaje še pristavil, da banka, ki naznani sum kaznivega dejanja, a ne poda nobenih dokazov, očitno ne želi, da bi se odkril storilec.