Zanj je glasovalo 21 svetnikov. Protikandidata sta bila podžupan Črnomlja Samer Khalil in koprski župan Boris Popovič, prvi je zbral devet glasov, drugi pa štiri. Vsi trije kandidati so bili svetniki že v prejšnjem mandatu.

Kovšca je v nagovoru opozoril na "veliko dodano vrednost" DS-ja, ki se kaže v neposrednem zastopanju interesov lokalnih skupnosti in strokovnih interesov. Po njegovem mnenju bo imel DS toliko vloge v družbi, kolikor si je bo sam vzel. Dodal je, da veliko priložnost vidi v krepitvi komunikacije med svetniki in poslanci na ravni delovnih teles.

Za zdaj še brez podpredsednika
Za podpredsedniško mesto sta se potegovala podžupan Ljutomera Branko Šumenjak in vrhniški občinski svetnik Miroslav Ribič. Oba pa sta v obeh krogih zbrala enako število glasov, zato bo državni svet podpredsednika volil na naslednji seji. Sekretar državnega sveta pa je postal Dušan Štrus, ki je bil do zdaj namestnik sekretarja.

Na začetku ustanovne seje je DS brez glasu proti potrdil 39 svetniških mandatov. Sicer 40-članski DS je namreč delo začel v okrnjeni sestavi, saj se je na volitvah, ki so potekale 22. in 23. novembra, zapletlo pri predstavniku kulture in športa. Njegovo izvolitev so namreč zaradi pritožbe Društva oblikovalcev Slovenije preklicali, novih volitev pa še ni bilo.

Med novoizvoljenimi svetniki jih je 19 oziroma polovica svetniško funkcijo opravljala že v prejšnjem mandatu. Med zastopniki lokalnih interesov jih je v svetniških klopeh že sedelo 11, več novih imen pa bo v novem sklicu iz vrst funkcionalnih interesov. V zdajšnji sestavi DS-ja so med 39 svetniki štiri ženske.

Brglez: Krepitev sodelovanja z DZ-jem
Do izvolitve predsednika je sejo vodil najstarejši svetnik - v tem mandatu je to direktor Zavoda invalidskih podjetij Boris Šuštaršič. Sicer sta novoizvoljenim svetnikom pozdravne besede namenila predsednik DZ-ja Milan Brglez in dozdajšnji predsednik DS-ja Mitja Bervar. Pri tem se je Brglez zavzel za krepitev sodelovanja med DZ-jem in DS-jem.

Svetniki bi se morali po Brglezovih besedah čim bolj dejavno in konstruktivno vključiti v zakonodajno razpravo in na splošno v delo DZ-ja: "Državni zbor, če si želi sodelovanja, ne sme udejanjiti stvari na način, ki bi sodelovanje onemogočale. Sočasno pa državni svet, če si želi sodelovanja, ne sme - če se tako izrazim - nagajati državnemu zboru."

Bervar pa je navedel, da je DS v času njegovega vodenja "naredil kar nekaj zanimivih stvari". Spomnil je, da so v DZ poslali 250 mnenj, ki so jih poslanci bolj ali manj upoštevali. Pohvalil je tudi veliko pripravljenost svetnikov za sodelovanje s civilno družbo. DS-ju pa po njegovih besedah ostaja uveljavitev predloga četrtega odločanja.