Kdaj bo parlamentarna komisija začela preiskavo in kakšen je postopek za njeno odreditev, je MMC povprašal službo državnega zbora.
Predlog ali zahteva po parlamentarni preiskavi se vloži pisno in posreduje predsedniku državnega zbora (v tem primeru Pavlu Gantarju), ta pa predlog uvrsti na dnevni red prve naslednje seje DZ-ja. O predlogu za parlamentarno preiskavo nato odloča državni zbor.
Najbolj znane parlamentarne preiskave:
1. sklic DZ-ja: 6 preiskav, med njimi:
- sum zlorabe poblastil v primeru HIT-a, Slovenskih železarn in bank v sanacijskem postopku
- odgovornost za povojne poboje
- najdba orožja na mariborskem letališču
- Afera JBTZ
2. sklic DZ-ja - 5 preiskav,
med njimi:
- lastninjenje
- aretacija 2 morsovcev na Hrvaškem
- orožje na mariborskem letališču
3. sklic - 2 preiskavi,
med njimi:
- napad na Mira Petka
4. sklic - 4 preiskave,
med njimi:
- Sova
- Patria
- oklepniki 6 x 6
- Sod in Kad
Zahtevo za parlamentarno preiskavo lahko vloži vsak poslanec državnega zbora, vsebovati pa mora med drugim kratek opis zadeve javnega pomena, namen komisije, razloge za uvedbo komisije in predlog dokazov, ki naj se v komisiji izvedejo (če so dokazi znani).
Tretjina poslancev zagotovilo za parlamentarno preiskavo
Če predlog vloži manj kot tretjina poslancev DZ-ja, o njem glasuje državni zbor, če pa je podpisana tretjina poslancev, pa državni zbor mora uvesti parlamentarno preiskavo in glasovanja ni.
Državni zbor za vsako parlamentarno preiskavo imenuje posebno preiskovalno komisijo, praviloma na isti seji, na kateri sprejme akt o odreditvi parlamentarne preiskave, najpozneje pa na naslednji seji. V parlamentarni komisiji mora biti najmanj pet članov, vsak pa ima namestnika iz svoje parlamentarne skupine. Parlamentarna skupina se lahko odpove članstvu v parlamentarni komisiji. Če je preiskava sklicana na zahtevo tretjine poslancev DZ-ja, ima vsaka poslanska skupina v njej pravico do enakega števila članov.
Poslanci lahko predlog ali zahtevo o parlamentarni preiskavi vložijo za katero koli zadevo, če je ta v javnem interesu.
Pod predlog za prvo preiskavo v 5. sklicu državnega zbora so se podpisali poslanci SDS-a, SLS-a in SNS-a, komisija pa naj bi raziskala "politično dogovornost nosilcev političnih funkcij, ki so bili odgovorni za pripravo in izvedbo štetja t. i. "izbrisanih" v letih 2003 in 2009, zaradi suma, da so bili uradno objavljeni izidi prirejeni političnim potrebam nekaterih nosilcev javnih funkcij".
Podpisnikom zahteve se zdi sporna predvsem številka izbrisanih, saj jih je bilo leta 2003, ko je bil minister za notranje zadeve Rado Bohinc (SD), uradno 18.305, ta številka pa je veljala za uradno tudi v mandatu ministra Dragutina Mateja (SDS).
Ponovno štetje, opravljeno v času ministrice Katarine Kresal je dalo bistveno višjo številko, in sicer naj bi bilo izbrisanih 25.701 oseb. Vlagatelji so prepričani, da racionalnega pojasnila, kako sta se na isti bazi podatkov dobili tako različni številki, niso dobili. Tako naj bi komisija ugotavljala, ali je bila "političnim potrebam aktualne vlade" prirejena številka iz leta 2003 ali iz leta 2009.
Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje