V torek so člani odbora o predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 razpravljali 14 ur, v sredo še tri in pol. Zdaj je zakonsko besedilo pripravljeno, da ga bo lahko DZ potrjeval na petkovi izredni seji. Veljavni ukrepi se sicer z 31. majem iztekajo. "Zakon bo kot logično nadaljevanje prvih dveh protikoronskih zakonov nudil prepotrebno in izjemno dragoceno podporo prebivalstvu, gospodarstvu in trgu dela v razmerah, ko se bo epidemija z 31. majem zaključila," je v torek dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Kot nosilni ukrep tretjega protikoronskega zakona je vlada predvidela ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Uporabil ga bo lahko vsak delodajalec, ki vsaj 10 odstotkom zaposlenih ne bo mogel zagotavljati 90 odstotkov dela. Država bo za vsakega takšnega delavca subvencionirala nadomestilo plače v obsegu od pet do 20 ur tedensko.

Delodajalci si želijo tudi podaljšanje sedanjega ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, vendar bo to v juniju veljalo le še za panogo turizma in gostinstva ter z njo povezanimi dejavnostmi. Katere so te dejavnosti, je odbor natančno določil z dopolnilom koalicije, med njimi pa so tudi organiziranje razstav, specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost ter umetniško uprizarjanje.

"Oba ukrepa sta usmerjena v ohranitev čim večjega števila delovnih mest," je o subvencioniranju skrajšanega delovnega časa in podaljšanju subvencioniranja čakanja na delo dejal minister.

Boni prenosljivi do drugega kolena

Kot pomoč turizmu so predvideni tudi boni, ki jih bo mogoče uporabiti do konca leta za plačilo prenočitve oz. prenočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji. Turistične bone bodo prejele osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. marca 2020, in sicer rojene do vključno leta 2002 v vrednosti 200 evrov, mlajše pa v vrednosti 50 evrov. "Vlada računa, da bo ta vloženi denar prinesel multiplikativni učinek," je povedal minister. Pričakovati je namreč, da bodo prejemniki bonov poleg prenočitve izkoristili še druge storitve.

V skladu s sprejetim dopolnilom koalicije bodo turistični boni prenosljivi med sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena, torej od starih staršev prek otrok do vnukov, med zakonci oz. zunajzakonskimi partnerji ter med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki.

Nekateri poslanci opozicije so predlagali, da naj bo vlada pri določitvi vrednosti bonov bolj ambiciozna, drugi pa, da naj se prejemnikom omogoči izplačilo vrednosti v denarju ali pa razširi krog ponudnikov storitev, pri katerih jih bo mogoče izkoristiti.

Sorodna novica Še precej nejasnosti glede turističnih bonov. "Na koncu bo račun za 200 evrov nižji."

Natančneje določeno, kje se boni lahko izkoristijo

Odbor je vse te predloge zavrnil, podprl pa je dopolnilo koalicije, s katerim se natančneje določa, v katere nastanitvene obrate bo mogoče z bonom iti na kratek dopust. To so hoteli, počitniški domovi, turistične kmetije, zasebne sobe, planinski domovi, mladinska prenočišča, kampi in druge nastanitve za krajši čas.

Predlog zakona prinaša še druge ukrepe za pomoč pri vnovičnem zagonu gospodarstva po epidemiji. Med njimi so državne pomoči v obliki nepovratnih in povratnih sredstev za podjetja kot tudi pomoč prevoznikom, žičničarjem in kmetom. Približno 125 milijonov evrov je predvidenih za zdravstvo, ker v času epidemije ni moglo izvajati velikega dela storitev.

Do kriznega dodatka, ki ga je za različne skupine državljanov uvedel prvi protikoronski zakon, bodo zdaj upravičeni tudi vpoklicani pripadniki civilne zaščite. Novi upravičenci so tudi zasebni izvajalci institucionalnega varstva in pomoči družini na domu.

Za pospešitev naložb je vlada v predlogu tretjega protikoronskega zakona predvidela podaljšanje ukrepov na področju gradbene zakonodaje, s katerimi so se v začetku maja zaostrili pogoji za sodelovanje nevladnih organizacij pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj. V opoziciji so poskušali ta člen črtati, čemur so namenili velik del torkove seje, a jim ni uspelo.

Organizatorji športnih prireditev, ki teh zaradi epidemije niso mogli izvesti, bodo lahko imetnikom vstopnice izdali vrednotnico v enaki vrednosti. Opoziciji je pri tem skoraj uspelo, da bi enako veljalo tudi za koncertne in kulturne prireditve.

Pregled tujih neposrednih naložb

Vlada namerava po tem zakonu tudi pregledati neposredne tuje naložbe, ali morda ne predstavljajo grožnje varnosti oz. javnemu redu. Pregled naj bi se izvajal med letošnjim oktobrom in sredino leta 2023.

Opozicija kritična do dozdajšnjih ukrepov

Predstavniki vlade so morali poslušati številne kritike iz vrst opozicijskih poslancev. "Dosedanji ukrepi vlade so bili neučinkoviti," je dejala Jerca Korče (LMŠ), Miha Kordiš (Levica) pa je dodal, da je bilo iz prvih dveh protikoronskih zakonov do 15. maja izkoriščenih samo kakšnih 20 odstotkov pomoči. Soniboj Knežak (SD) je opozoril na kratkotrajnost ukrepov, ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo namreč po predlogu veljal najdlje do konca tega leta, subvencioniranje čakanja na delo pa se za določene dejavnosti podaljšuje le za mesec dni. "Glavne težave nas še čakajo," je menil.

Ker naj prva dva protikoronska zakona ne bi dosegla svojega namena ravno zato, ker se je hitelo s postopkom sprejemanja, so v Levici v uvodu vztrajali, naj se obravnava preloži za nekaj dni. Vendar je odbor ta predlog zavrnil, seja se je nadaljevala, v opoziciji pa so se odzvali z dolgotrajnim predstavljanjem svojih stališč do posameznih členov in vloženih dopolnil.

Na dogajanje se je v sredo odzval premier Janez Janša. Kot je opozoril, se poskuša s poniglavim zavlačevanjem preprečiti, da bi ukrepe sprejeli pravočasno. "To je nizkotno in podlo. Ne vem, ali bo opoziciji koristilo, če bo več sto tisoč ljudi 1. junija, ker se zakon ne bo uveljavil, ostalo brez nujne pomoči. Nikjer na svetu ni opozicije, ki bi celo noč zavlačevala sprejetje nekega zakona, ki je izrazito nepolitičen, napisan zato, da se vsem pomaga," je dejal v pogovoru za Radio Ognjišče.

Dodal je še, da je ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, ki ga uvajajo tudi številne druge države, najučinkovitejši ukrep za gospodarstvo. Po predlogu bo veljal do konca leta, če bo treba, pa ga bodo za nekaj mesecev podaljšali v prihodnje leto.