Novogradnje v Sloveniji morajo imeti v projektni dokumentaciji tudi študijo požarne varnosti, ki jo mora izdelati odgovorni projektant požarne varnosti. To določilo je prišlo v zakonodajo šele pred približno 20 leti, pred tem pa je bilo treba narediti elaborat varstva pred požarom, ki ga je lahko pripravil skoraj kdor koli, pri čemer pa je bila vprašljiva tudi usklajenost projekta, je za MMC pojasnil strokovnjak za požarno varnost z Zavoda za gradbeništvo, Milan Hajdukovič.

V londonskem požaru je prišlo po njegovih besedah do nepravilne uporabe gradbenih materialov za toplotno izolacijo stavbe. Grenfell Tower je namreč imel prezračevalno fasado, pri kateri je na zunanje zdove stavbe vgrajena toplotna izolacija, ki je pred vremenskimi vplivi zaščitena s fasadno oblogo, med njima pa je okoli štiri centimetre zračnega sloja, ki je namenjen odvajanju vodne pare, ki v zimskem obdobju prehaja iz notranjosti stavbe navzven.

"Ta objekt v Londonu zagotovo ni bil narejen po predpisih. S prenovo pa so stanje požarne varnosti, nad katero so se prebivalci že več let pritoževali, še poslabšali. Sistem javljanja požara bi morda omogočil, da bi se ljudje prej zbudili in pobegnili, a je bilo tako ali tako prepozno. V stavbi je bilo namreč samo eno stopnišče, po katerem so gasilci s cevmi šli navzgor, stanovalci pa bežali navzdol, pri čemer je prišlo do zmešnjave. In če imaš prezračevalno fasado, kar se je tukaj lepo videlo, z gorljivim materialom, je vse, kar narediš, prepozno. Cela hiša bo zgorela, ker se ogenj širi znotraj tega prezračevanega prostora, ki ga ne moreš pogasiti. Ogenj se zato razširi v vsa stanovanja nad začetnim požarom. Poleg gorljive izolacije pa so bile zunanje obloge narejene iz tankih 'sendvič' panelov. To je okoli pet milimetrov debela plošča, ki ima na obeh straneh približno pol milimetra debelo alumnijasto pločevino, vmes pa je plastično polnilo z mineralnimi dodatki," je osvetlil, kaj se je dogajalo pri londonskem požaru.

Malo jih da denar za drago kameno volno
V primerih prezračevalne fasade se po naših smernicah o požarni varnosti, ki jo je pripravilo Slovensko združenje za požarno varnost, ne sme uporabljati gorljivih izolacijskih materialov. Negorljivi sta steklena in kamena volna, keramične se zaradi visoke cene ne uporablja, pri čemer je kamena boljša, saj se uporablja tudi za izvedbo požarno odporne fasade, je razložil. "Pri nas takšne prezračevalne fasade torej ne sme biti, a ne pravim, da je kdo kdaj ni naredil," je pristavil.

Poleg tega je v Sloveniji za stavbe, višje od 22 metrov (do te višine lahko gasilci pridejo prek zunanjega dostopa), že v osnovi prepovedana uporaba gorljivih izolacijskih materialov, kot sta polistiren (stiropor) in poliuretan, ki sta normalno gorljiva. Podoben standard, je dejal Hajdukovič, velja tudi v Veliki Britaniji. Za stavbe, nižje od 22 metrov, ta predpis ni obvezen, pri čemer Hajdukovič ugotavlja, da je verjetno zelo malo tistih, ki so pri izolaciji takšnih stavb uporabili kameno volno, saj je dražja kot polistiren.

Opomnil je, da so hkrati izolacijski sloji danes debeli med 15 in 20 centimetri, medtem ko so bili včasih debeli le okoli pet centimetrov, zaradi česar je zdaj požarna obtežba še večja in zaradi česar je zaključni omet treba delati toliko natančneje. Dobro izdelan končni sloj namreč preprečuje, da bi se izolacijski material, če je ta vnetljiv, vnel in s tem, da bi se požar širil po celotni fasadi. "Kočljivo vprašanje je tudi, ali je prav, da se lahko izvaja sanacija fasade s polistirenom, govorim o tistih pod 22 metri, medtem ko so v stavbi še vedno ljudje in preden se nanese končni sloj," je opozoril.

Najbolj nevaren bi bil dim
Čeprav je v Sloveniji kar precej stavb, ki za toplotno izolacijo uporabljajo polistiren, pa po besedah Hajdukoviča, potem ko je narejen končni sloj, niso kaj bolj dodatno požarno ogrožene. "Težko verjetno je, da bi se ogenj zaradi tega razširil še v zgornjo etažo, če je celoten toplotno-izolacijski sistem pravilno narejen.. Tja se bo razširil tako ali tako, kar je bolj odvisno od velikosti okna, požarne obtežbe in zunanjih pogojev. Statistično gledano, se bo ta preskok v naslednjo etažo zgodil, pri uporabi negorljivih materialov, v 15 minutah," je pojasnil.

Zunanji ovoji večstanovanjskih stavb po Sloveniji torej niso toliko problematični, čeprav bi bil pri nekaterih stavbah čas preskoka krajši od 15 minut. Večje težave bi se lahko zgodile pri evakuaciji, saj večina starejših stavb nima ločenih zaprtih stopnišč. Običajno je zgolj skupno stopnišče, morda imajo še ločen požarni izhod, do katerega pa vodi skupno stopnišče. Zaradi tega bi ob požaru dim zapolnil glavni hodnik (kako hitro bi se to zgodilo, je odvisno od več dejavnikov), in ko bi se to zgodilo, bi bil izhod za stanovalce praktično nemogoč, je še sklenil Hajdukovič.