Baterijska reja pri nas predstavlja 15 odstotkov reje jajc. Foto: Arhiv AETP
Baterijska reja pri nas predstavlja 15 odstotkov reje jajc. Foto: Arhiv AETP

Skrivaj narejene posnetke Društva AETP z ene izmed slovenskih farm kokoši nesnic, katere lastnik je pomemben dobavitelj javnim zavodom, so razkrili v oddaji Tarča na Televiziji Slovenija. Na posnetkih so močno nagnetene kokoši z golimi vratovi, neodstranjeni glodavci, npr. miši, trupla v različnih fazah razkroja, na enem izmed trupel so znesena jajca, kokoši stojijo na žičnati mreži, na površinah pa so vidne tudi debele plasti prahu.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so poudarili, da zagovarjajo opustitev reje živali v kletkah, zato si prizadevajo, da bi v najkrajšem možnem času pripravili vse potrebno za postopen prehod na rejo brez kletk, a mora prehod na rejo brez kletk upoštevati dejavnike, ki med drugim vplivajo tudi na samooskrbo.

Ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušič je za Radio Slovenija to tudi potrdila. Povedala je, da na tem delajo, "da bi se odpravilo v čim krajšem času".

"V zadnjem letu so bili že opravljeni konkretni koraki za spremembo zakonodaje. Kdaj bo pravilo o reji brez kletk začelo veljati, pa je odvisno predvsem od pogovorov z vsemi deležniki in zagotovitvijo finančnih sredstev za ta prehod. Cilj je, da v Sloveniji ne bi bilo več reje živali v kletkah po letu 2028," so na ministrstvu izpostavili v sporočilu za javnost. "Živali so čuteča živa bitja, zato moramo to zavedanje prenesti iz zakonodaje v prakso," so jasni.

Prepoved baterijske reje v Sloveniji sicer še ne bi preprečila uvoza jajc iz baterijske reje v drugih državah.

"Nadzor na farmi se danes že dogaja"

Kot so pojasnili na ministrstvu, je po videnem v oddaji Tarča uprava za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin že odredila izredni nadzor. "Nadzor na farmi se torej danes že izvaja, postopek še ni zaključen in je v teku. Nadaljnji ukrepi bodo sprejeti na podlagi rezultatov pregleda," so pojasnili.

Sorodna novica Pretresljivi posnetki kokoši, ki nesejo jajca na truplih poginulih živali

V zadnjih petih letih je uprava za varno hrano na tej kmetiji sicer izvedla več nadzorov v zvezi z zaščito živali kokoši nesnic ter monitoringa in nadzora salmonel v jati. "Nadzori v letih 2021 in 2023 v zvezi z zaščito kokoši nesnic so bili izvedeni in neskladja niso bila zaznana. Neskladja pa so bila zaznana v zvezi z zagotavljanjem biovarnosti in zagotavljanjem zadostnega obsega dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije. Za ugotovljena neskladja so bili odrejeni ukrepi, ki jih je zavezanec izvedel," so pojasnili na ministrstvu.

"Na podlagi današnjega nadzora bo ugotovljeno, ali imamo tudi težave z varnostjo jajc, ki prihajajo na trg. Na podlagi tega se bo odločilo, ali se bo zaprl obrat ali ne," je za Radio Slovenija povedala direktorica Uprave za varno hrano Vida Znoj.

Na upravi za varno hrano sicer poudarjajo, da odgovornost za živali nosijo rejci, zato ne vidijo razloga za odstop.

Na Kmetiji Kaučič obtožbe zanikajo

Kot je poročala Televizija Slovenija, na Kmetiji Kaučič očitke zavračajo. Današnji inšpekcijski nadzor naj bi pokazal, da so živali v dobri kondiciji, da so našli le dve poginuli in dve bolni kokoši, a to je, kot so zapisali, ob 12 tisoč kokoših v hlevu popolnoma normalno. To naj bi bili tudi edini nepravilnosti, ki sta ju inšpektorici zaznali. V preteklosti je inšpekcija sicer že večkrat izvajala nadzore na tej farmi.

V Sloveniji je 15 odstotkov baterijske reje

Baterijska reja sicer niti v Sloveniji niti v Evropi nista prepovedani, čeprav gre trend v to smer. V Sloveniji je sicer večina kokoši v hlevski in nekaj tudi v ekološki reji. Še vedno pa je 35 registriranih rej, kar je 15 odstotkov v baterijski reji.

Kot pravi predstavnica društva AETP, Ana Lah je njihov cilj ukinitev baterijske reje. V prvi vrsti zahtevajo, da se opustitev vključi v novelo zakona o zaščiti živali in da se nemudoma prepove gradnja novih baterijskih hlevov.

Ob tem so na ministrstvu spomnili, da so v obstoječem programskem obdobju skupne kmetijske politike že na voljo finančne spodbude rejcem, ki redijo živali nad dovoljenimi zakonskimi standardi. Gre za sofinanciranje naložb za prenovo obratov z namenom vpeljave boljših pogojev reje in direktna sredstva, ki jih lahko dobijo rejci za upoštevanje nadstandardov v reji.

Na ministrstvu so napovedali, da bodo prizadevanja za dvig standardov v naslednjih mesecih še nadgradili. Med drugim pripravljajo shemo, ki bo podprla rejce, ki zagotavljajo najvišje standarde za živali.

"V preteklem letu smo začeli analizo stanja reje v kletkah in pripravo strategij za prehod na alternativne reje za kokoši nesnice in svinje," pravijo na ministrstvu, kjer si želijo enotne zakonodaje na tem področju v EU-ju. Tako so na svetu kmetijskih ministrov v Bruslju dali pobudo komisiji, da nadaljuje pripravo zakonodajnih dosjejev, vezanih na dobrobit živali, med katerimi je tudi dosje na temo reje v kletkah.