Dogovor vladnih in sindikalnih pogajalcev je bil dosežen po ponedeljkovem več kot deseturnem srečanju. Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so tako lahko danes podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Ob tem so podpisali tudi postopkovnik o nadaljnjih aktivnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema.

"Nekaj dela nas čaka še v naslednjih tednih, mesecu, dveh, ampak glede na to, da smo strli ta najtrši oreh, da bomo tudi prišli na koncu do kompromisa in podpisa dogovora. Torej, za nami je izjemno zahtevno delo," je v izjavi za javnost po podpisu izjave dejal minister za finance in glavni vladni pogajalec Klemen Boštjančič. Iskreno se je za vse vložene ure in energijo zahvalil tako vsem sodelavcem na vladni kot na sindikalni strani. Na pogajanjih je po ministrovih besedah sodelovalo "ogromno" število sindikatov, s tem pa različnih interesov.

"Logično je, da se vsak bori zase, za svoj interes, prav je, da vsak zagovarja svoje ljudi," je izpostavil Boštjančič in dodal: "Kljub marsikdaj težkim trenutkom, vročim besedam, marsikdaj smo se razšli zelo nezadovoljni, lahko tudi jezni eden na drugega, smo na koncu zmogli toliko moči na obeh straneh in to ni možno, če ni volje na obeh straneh, da smo ta dogovor podpisali. Predvsem pa se zahvaljujem za res konstruktivno držo, ker ni vedno tako, sploh v politiki".

Boštjančič je opozoril, da gre za največjo prenovo sistema plač v javnem sektorju v zadnjih 15 letih, prehod na novo plačno lestvico pa bo postopen z začetkom 1. januarja 2025 in zaključkom tri leta kasneje 1. januarja 2028. Postopen dvig plač je po njegovih besedah nujen zaradi vzdržnosti državne blagajne. "Višjih plač bodo najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci in hkrati nova plačna reforma tudi zagotavlja, da nihče več ne bo imel Plače nižje od minimalne," je napovedal in dodal, da bodo višje plače javnemu sektorju pomagale pri konkurenčnem lovu na kadre.

"Nikakor ne trdim, da bomo s tem novim plačnim sistemom rešili vse probleme, ogromno dela nas še čaka, tako na vladni strani kot na strani socialnih partnerjev," je sklenil nagovor Boštjančič in dodal, da je na vladni strani, v koaliciji, veliko zadovoljstva zaradi doseženega kompromisa.

Props: Pogajalci si zaslužijo pohvale

"Današnji podpis dveh dokumentov, o usklajenosti zakona in drugega o aktivnostih za naslednjih nekaj tednov, je pomemben korak na poti, da s 1. 1. 2025 začnemo s spremembami plačnega sistema," pa je uvodoma povedal minister za javno upravo Franc Props in tudi on poudaril, da bodo korekcije prvi deležni najslabše plačani javni uslužbenci. "Mislim, da si tako vladna kot sindikalna stran zasluži vse pohvale," je pristavil.

Props verjame, da bodo v prihodnjih nekaj tednih usklajeni tudi dogovori po posameznih panogah. "Da na koncu dobimo sistem, ki bo zagotavljal, da bomo imeli usposobljene in zadovoljne zaposlene z znanjem in potrebnimi kompetencami," je sklenil.

Štrukelj: V Sloveniji socialno partnerstvo deluje

"Po letu 2008 je to najbolj kompleksna sprememba plačnega sistema, ki je hkrati podložena z zviševanjem plač oz. vlada temu reče odpravo plačnih nesorazmerij. Za nami je izjemno pomemben korak, da smo opredelili v zakonu sistem, hkrati pa še nismo na cilju, ker nas čaka še tisto, kar je pa za javne uslužbenke in uslužbence bistvenega pomena, da bodo dobili nove, višje uvrstitve plač," pa je uvodoma povedal predsednik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj in dodal, da so temelji za dosego končnega cilja postavljeni, zato bo prihodnji mesec odločilen.

Najbolj bistvena dobra stran dogovora po njegovih besedah je, da so odpravili plače, ki so bile pod minimalno, česar "nihče od prejemnikov teh plač, ni mogel razumeti". V zakon so, tako Štrukelj, vgradili tudi mehanizem, ki bo izrazito omilil učinek inflacije. Druga dobra stvar je, da se bodo po dolgem času plače najnižje plačanih v prihodnjih dveh letih občutneje izboljšale, je dodal.

Štrukelj je izpostavil tudi dve slabi strani novega zakona, in sicer da v resnici ni prišlo do odprave plačnih nesorazmerij, ampak le do nekega relativno splošnega zvišanja plač. Drugi problem, zaradi katerega bi nas lahko "bolela glava", pa je, da smo nekatere sistemske probleme, ki so bili v sedanjem plačnem sistemu, prenesli v nov plačni sistem. "Če plač ne bomo zvišali v prihodnjih letih v javnem sektorju, bomo izgubili najboljše kadre, pa ne samo tiste na strokovnih delovnih mestih, ampak tudi kuharje, hišnike, negovalce, negovalke, skratka vse tisto osebje, ki zdaj odhaja na bolje plačana mesta," je opozoril Štrukelj in dodal, da bo reforma uspešna, če bo uspela ohraniti kakovost javnega sektorja v Sloveniji. "Preredko povemo, da je, da so javne storitve v Sloveniji na kakovostni ravni tudi primerjalno v Evropi," je opozoril.

Štrukelj je izpostavil tudi, da je dvoletno pogajanje socialnih partnerjev demonstracija tega, da v Sloveniji socialno partnerstvo deluje, da javni uslužbenci preko svojih sindikatov lahko vsebinsko vplivajo na pogoje dela, kar nas ločuje od držav v vzhodni Evropi.

Počivavšek: Ne kamenček, v mozaik smo dodali kamen

"Danes lahko vsi skupaj z zadovoljstvom ugotovimo, da smo dodali, ne bom rekel kamenček, ampak kar kamen v mozaik, ki je potreben, da postopek pripeljemo do zaključka," pa je z optimistično noto izjavo za javnost začel predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek in dodal, da zakon uživa veliko legitimnost med sindikati javnega sektorja, kar bo po njegovem pripeljalo do boljšega plačnega sistema. Zdaj sledijo kolektivne pogodbe po dejavnostih in uvrstitve delovnih mest, ki bodo po Počivavškovih besedah odpravile anomalije.

"Ta plačni zakon ne bo razrešil vseh težav, ki so v javnem sektorju na področju plač, pričakujemo pa, da bo končni dogovor, to smo zapisali tudi v postopkovnik, vseboval zaveze in nekatere naloge, ki se jih moramo socialni partnerji v prihodnjem obdobju lotiti, zato, da bodo sistemske težave, ki bodo ostale, odpravljene," je izpostavil in dodal, da je tudi po njegovem mnenju najpomembnejša novost to, da nihče več ne bo imel osnovno plačo, ki bi bila nižja od minimalne.

"Danes smo s strani poslancev koalicije v državnem zboru dobili zagotovilo, da bodo spoštovali tisto, kar smo se sindikati in vlada dogovorili v tem zakonu," je sklenil Počivavšek in dodal, da je to pomembno zato, da se ne bi tekom zakonodajnega postopka in tudi v pogajanjih za kolektivne pogodbe zgodile poteze, ki bi ogrozile končni dogovor.

Premier Golob pozdravlil podpis

Predsednik vlade Robert Golob je pozdravil podpis izjave o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega zakona, ki po njegovi oceni predstavlja pomemben korak za nadaljevanje pogajanj in dokončanje plačne reforme. Izpostavil je, da v novem plačnem sistemu javnega sektorja noben zaposleni ne bo prejemal plače, nižje od minimalne.

Plače se bodo postopoma dvigovale tako, da bodo višjih plač najprej deležni najslabše plačani javni uslužbenci. Prav tako pa bo sistem rasti plač v javnem sektorju prilagojen inflaciji in prvič v zgodovini sistemsko urejen, je v sporočilu za javnost izpostavil premier.

"To je največja prenova plačnega sistema v zadnjih 15 letih, ki se je zaradi kompleksnosti in zahtevnosti v preteklosti ni zares naslovilo. Javni sektor je steber vsake razvite družbe in sleherni poklic v javnem sektorju je za delovanje države izjemnega pomena," je navedel Golob.

Zato je po njegovih besedah tako pomembno, da so s prenovo plačnega sistema podprli zaposlene, brez katerih ne more biti kakovostnih javnih storitev. Nov plačni sistem bo javnemu sektorju tudi pomagal pri konkurenčnosti v vse bolj zaostreni tekmi za kadre na trgu dela. "To je dogovor za prihodnost in za dostojnejše plače," je poudaril Golob in se ob tem zahvalil sindikatom in vladni pogajalski skupini.

Zadovoljni tudi v Levici

Zadovoljstvo ob podpisu izjave so izrazili tudi ministri Levice. "Močno pričakovana uskladitev zakona o plačah v javnem sektorju je eden največjih uspehov v tem mandatu. Koalicijska zahteva Levice je bila, da minimalna plača postane izhodiščni razred. In to nam je danes tudi uspelo," je v sporočilu za javnost poudarila koordinatorica Levice in ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Ob tem je poudarila, da si je Levica pred osmimi leti za cilj zadala izboljšanje delovnih pogojev in plač zaposlenih. V vsem tem času jim je po besedah koordinatorice stranke minimalno plačo uspelo praktično podvojiti.

Anomalije plačnega sistema, ki so se nabirale v zadnjih letih, bodo odpravljene, je dodala. Najnižje plače se bodo končno izboljšale na najbolj kritičnih področjih, kot so socialna varnost, domovi za ostarele in kultura - torej tudi na resorjih, ki so kritični in podplačani in jih pokrivajo v Levici, je navedla Vrečko.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v izjavi za medije povedal, da je izboljšanje plač v javnem sektorju nujno, da bi ta ostal konkurenčen. Zaradi slabih plač se denimo marsikomu ne splača biti učitelj, saj lahko boljše plačilo prejema v zasebnem podjetju, je izpostavil.

Danes podpisana izjava bo po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca odločilna predvsem za zaposlene v socialnovarstvenih ustanovah. Čaka jih dolgo pričakovani dvig plač, so na ministrstvu poudarili v sporočilu za javnost.

"Zvišanje plač za delavke in delavce v naših zavodih je nujno in pravično, kar sem redno poudarjal in zastopal na vseh pogajanjih. Nujno je zaradi težkega in odgovornega dela, ki ga delavci tam opravljajo," je poudaril minister. Ob tem je dodal, da je zvišanje plač nujno tudi zaradi kadrovske stiske v zavodih, ki jo lahko ustrezno naslavljajo le z izboljševanjem pogojev dela, med katere na prvo mesto sodi ustrezno plačilo.

Podpisali tudi v Policijskem sindikatu Slovenije

V Policijskem sindikatu Slovenije so se sestali na seji stavkovnega odbora, predsednik sindikata Rok Cvetko pa je članom predlagal, da mu podelijo mandat za podpis izjave, kar se je tudi zgodilo. Stavkovni odbor Policijskega sindikata je namreč odločil, da imajo pogajalci mandat za podpis izjave o usklajenosti in postopkovnik. Zaostritve stavkovnih aktivnosti tako zaenkrat ne bo.

Kot je Cvetko pojasnil za STA, so na ponedeljkovih pogajanjih dobili jasno zavezo vlade, da bodo v 15 dneh od podpisa t. i. postopkovnika začeli pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe dejavnosti javnega reda in varnost, v kateri bodo lahko naslavljali specifike poklica.

"Na ta račun smo odstopili od zahteve po lastnem samostojnem plačnem stebru v zakonu", je dodal. Poudaril pa je, da ostaja odprto uvrščanje policistov v plačne razrede, zato ne izključuje možnosti zaostritve stavke.

Pogajalci imajo še kar nekaj dela

Pred pogajalci je v prihodnjih tednih še priprava sprememb kolektivnih pogodb, v katerih bodo zapisana zvišanja plač, o katerih se bodo uskladili na stebrnih pogajanjih. Pripraviti pa morajo tudi končni dogovor, pojasnjuje sindikalist Jakob Počivavšek: "Tam je kar nekaj pomembnih vsebin, tako za posamezne sindikate kot za vse javne uslužbence. Priprava tega nas še čaka."

Pogajanja torej še niso končana, bo pa z današnjim podpisom končana ena ključnih etap, je za Radio Slovenija poročala Katja Arhar. Izkupiček bo nato zapisan v kolektivnih pogodbah, ki morajo biti parafirane najkasneje do 23-tega oktobra, podpisane pa dva tedna pozneje, enaki roki veljajo tudi za podpis krovnega dogovora. Vsebina tega dogovora je delno že usklajena, med drugim tudi to, da bo regres za letni dopust tudi prihodnji dve leti izplačan marca s februarsko plačo in bo za 5 oziroma 10 odstotkov višji od minimalne plače. Pričakovati je, da bo večina sindikatov podpisala dokumenta, ki bosta danes na mizi, med njimi pa ni pričakovati zdravniškega sindikata Fides, ki je še v stavki.

A do konca postopka je še kar nekaj postaj: v četrtek bo izjavo obravnavala vlada, jo nato poslala v parlamentarni postopek, v katerem pa mora biti sprejeta pravočasno, da bo lahko sistem začel veljati s 1. januarjem 2025.