Kot je po koncu tokratnih pogajanj pojasnil vodja pogajalske skupine dela sindikatov Jakob Počivavšek, so sicer glede regresa izmenjali kar nekaj stališč, sindikati pa so vladno stran pozvali, naj sprejme uradno stališče do njihovega predloga, s katerim so za tiste v nižjih plačnih razredih predlagali višji regres od minimalne plače.

"Če bo ostalo pri tem, da bo vsem izplačan regres v vrednosti minimalne plače, bo zelo velik del javnih uslužbencev v letu 2023, kljub 8,4-odstotni inflaciji na letni ravni, v letošnjem letu dobil nižji regres, kot so ga prejeli v letu 2022," je ob tem opozoril Počivavšek in pojasnil, da bodo nižji regres kot lani dobili vsi zaposleni na delovnih mestih do 41. plačnega razreda, kar se jim v sedanjih razmerah zdi nesprejemljivo.

Če bi vlada dala nekaj več tistim z nižjimi plačami, bi bilo to pozitivno, konstruktivno sporočilo zaposlenim, ki lahko v tem trenutku v zasebnem sektorju dobijo boljšo ponudbo, pa je dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.

Po besedah generalnega direktorja direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Petra Pogačarja vlada še ni sprejela dokončnega stališča.

Dodal je, da vladna stran tudi ni nikoli rekla, da se o tem sploh ni pripravljena pogovarjati, pri čemer je izpostavil, da je bil tudi v lanskem letu regres izplačan v dveh delih, najprej v znesku minimalne plače, nato pa je bil v skladu z dogovorom s sindikati še poračun do višjega regresa. Ob tem je spomnil na uskladitev plač v javnem sektorju, najprej oktobra lani, nato še aprila letos, tako da po njegovih besedah "ne moremo govoriti, da ta vlada ne sliši problematike najnižje plačanih v javnem sektorju".

Sicer pa so obravnavali poročilo delovne skupine, ki se ukvarja z novim zakonom o plačah v javnem sektorju. V tem okviru so med drugim razpravljali o vprašanju formule usklajevanja vrednosti plačnih razredov. Da gre za eno od izjemno pomembnih vprašanj, se je po Počivavškovih besedah pokazalo v zadnjih letih, "ko so se, ravno zato, ker se vrednost plačnih razredov ni usklajevala, iskali različni obvodi in načini, kako priti do povišanja plače".

Po Počivavškovih navedbah so se oboji strinjali, da ni dovolj, da zakon določa zgolj obveznost pogajanja o uskladitvi vrednosti plačnih razredov ali zgolj zapis, da se vrednost plačnih razredov uskladi, temveč je treba določiti tudi neko minimalno višino uskladitve, če dogovora ne bo.

Kot je še navedel Počivavšek, je vladna stran napovedala, da bo glede formule vlada svoj predlog potrdila v četrtek, na pogajanjih naj bi ga obravnavali prihodnji ponedeljek, ko se bodo ta na krovni ravni nadaljevala. Do konca tedna bo vladna stran pripravila tudi predlog sprememb kolektivne pogodbe za javni sektor v delu, ki je potreben za implementacijo novega zakona o plačah.

Poenotenje splošnih meril za odmero letnega dopusta

Pogovarjali so se tudi o predlogu vlade za poenotenje splošnih meril za odmero letnega dopusta. "Nikakor ne gre za zniževanje letnega dopusta v javnem sektorju, ampak za prenovo meril, predvsem pa za poenotenje skozi celotni javni sektor," je poudaril Pogačar in dodal, da se po predlogu zmanjšuje vpliv senioritete tudi na tem področju.

Po predlogu skupno število dni letnega dopusta na podlagi enotnih meril v posameznem koledarskem letu ne bi presegalo 30 dni. Je pa Pogačar opozoril, da je treba ločiti med splošnimi in posebnimi merili. Prva so skupna vsem, druga pa so vezani na osebne okoliščine javnega uslužbenca in niso vključena v omenjeno omejitev, saj bi bilo to diskriminatorno do teh zaposlenih.

Sprememba bi bila tudi, da bi pet dodatnih dni dopusta javnemu uslužbencu pripadlo, ko dopolni 55 let. Kot je na novinarsko vprašanje pojasnil Pogačar, zakon o delavcih v državnih organih iz leta 1991 določa, da si upravičen do petih dni dodatnega dopusta, ko dopolniš starost 50 let. Je pa leta 2013 sprejet zakon o delovnih razmerjih mejo starejšega delavca postavil pri 55 letih in s predlogom želijo, "da tudi z vidika dopusta veljaš za starejšega delavca pri 55 letih".

Sindikati pa so izpostavili, da iz nobenega dogovora, ki so ga sklenili z vlado, ne izhaja, da je to tema pogajanj, je povedal Počivavšek in dodal, da se bodo do vprašanja, ali bodo merila za odmero letnega dopusta v nadaljevanju tudi predmet teh pogajanj ali ne, še opredelili. Štrukelj pa je dodal, da je zanje izjemno pomembno, ali je to vprašanje del paketa in bo torej veljalo, da dokler niso usklajeni tudi glede dopustov, ni nič usklajeno.

Zmeda pri odpravljanju nesorazmerij

Po Počivavškovih besedah se je sicer tudi izkazalo, da je v povezavi s potekom pogajanj o odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah, ki potekajo po resorjih oz. stebrih, "kar nekaj zmede".

Situacija je po posameznih dejavnostih različna, ponekod so sindikati podali protipredloge, ponekod je odprto še vprašanje poslovnika in tem, ki bodo predmet teh pogajanj. Predvsem pa so številni sindikati opozorili, da vladni predlog ne upošteva nesorazmerij, ki so nastala v odnosu do zdravstva in socialnega varstva v letih 2001 in 2022, je še povedal Počivavšek.