Državni zbor je končal obravnavo rebalansa letošnjega proračuna, o katerem bo glasoval v petek. Seja se nadaljuje z razpravo o zakonu o uravnoteženju javnih financ.

Rihard Braniselj (DL) je izpostavil, da je zakon izjemen v vseh pogledih in da je odraz izjemnih razmer, v katerih se je znašla država. "Ukrepi so nujni," je dodal. V SLS-u so, kot pravi Mihael Prevc, po vseh razpravah še bolj prepričani, da je to, kar delajo, prava pot, Marija Plevčak iz DeSUs-a pa je dejala: "Treba je ustrezno in odločno ukrepati. In to takoj."

"Ključno je, da je bil o zakonu v celoti dosežen dogovor s sindikati, saj bi samo pobuda za referendum premaknila obravnavo zakona v jesen," je prepričan Matej Tonin (NSi). Jani Möderndorfer (PS) je protestiral proti zakonu, ki spreminja 44 drugih zakonov in ki naj bi bil unikum v Evropi, vključeval pa naj bi slabe in nečloveške ukrepe.

Marko Pogačnik (SDS) je izpostavil, da se v stranki zavedajo resnosti situacije, v kateri se nahajamo. Prepričani so, da je predlagani zakon v tem trenutku najboljša mogoča rešitev. Andreja Černak Meglič (SD) pa je opozorila, da ne nasprotujejo samemu varčevanju, ampak obsegu in obliki varčevanja, ki jo predlaga vlada.

Janša: Rast ali varčevanje - gre za umetno dilemo
Predsednik vlade Janez Janša je v uvodnem nagovoru v obravnavi rebalansa proračuna poudaril, da je bila pri pripravi rebalansa proračuna težnja vlade, da se bremena varčevanja razdelijo pravično. V ta namen so pripravili predloge dajatev za premožnejše in uvedli cenzuse pri izvajanju ukrepov, tako da ti ne bodo prizadeli tistih z najnižjimi prihodki. "Gre za socialno zelo občutljiv pristop, ki ga nismo zasledili v nobeni drugi državi, kjer so sprejemali ukrepe," je zatrdil.

Dotaknil se je primera Grčije, iz katerega bi po njegovem tudi Slovenija morala potegniti svoj nauk. Če namreč se po teh volitvah v Grčiji ne bo oblikovala proevropska vlada, ki bo znala držati obljube, potem bodo v Grčiji nove volitve, ki bodo, tako Janša, odločale o tem, ali želi Grčija ostati v evroobmočju ali ne.

Glede Nemčije pa je dejal, da ima po uvedbi prožnosti na trgu dela, čemur so njihovi sindikati nasprotovali, rekordno nizko brezposelnost. Ta korak, uvedba prožnosti na trgu dela, po Janševih besedah Slovenijo še čaka, "če ne želimo deliti usode tistih, ki so na poti propada".

"Rast ali varčevanje. Gre za umetno dilemo. Brez konsolidacije javnih financ in zmanjšanja primanjkljaja ni pogojev za trajnostno rast," je še dejal Janša.

Šušteršič: Bitko za kredibilnost smo v preteklosti izgubili
"Ukrepi seveda niso enostavni. Zavedamo se, da bodo prizadeli marsikoga. Ni jih bilo enostavno predlagati in zagovarjati. Tudi na osebni ravni smo morali velikokrat pogledati ljudem v oči in jim povedati, da je to edina pot," je izpostavil minister za finance Janez Šušteršič.

Razmišljanje o tem, ali bodo varčevalni ukrepi prizadeli gospodarstvo, je, kot pravi Šušteršič, v tem trenutku neustrezno, saj po njegovem mnenju enostavno ne moremo povečevati primanjkljaja in sredstva nameniti za gospodarsko rast, saj izkušnje kažejo, da taka politika v malih gospodarstvih ne daje pravih rezultatov.

"Hkrati mislimo, da je ključna beseda, ki ji moramo slediti, kredibilnost, prepričljivost Slovenije kot okolja za naložbe. Ne verjamem, da je lahko proračun glavno gonilo gospodarske rasti. Bitko za kredibilnost pa smo v preteklih letih izgubili," je poudaril.

Minister za gospodarstvo Radovan Žerjav je poudaril, da ni res, da vlada samo varčuje, saj pripravljajo sveženj ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki bo temeljil predvsem na administrativnih ukrepih, o njem naj bi javnosti več povedali v naslednjih dneh.

Starman: Časa nimamo veliko
Janko Veber je v imenu SD-ja zatrdil, da vlada breme krize prenaša na srednji sloj, hkrati pa razbremenjuje kapital. SD zato rebalansa proračuna za leto 2012 ne bo podprl. V stranki obžalujejo, da si vlada za leto 2012 ni izbrala preudarne in postopne konsolidacije javnih financ, ki ne bi delovala zaviralno na gospodarsko rast.

Bojan Starman (DL) je prepričan, da je prav, da se sprejme predlog rebalansa proračuna, čeprav sam meni, da bi morali porabo še nekoliko zmanjšati, saj bomo letos samo za obresti predvidoma plačevali 700 milijonov evrov. Pogajanja s socialnimi partnerji je ocenil kot pozitivna, ne razume pa nekaterih parlamentarnih strank, ki pravijo, da imamo še dovolj časa za ukrepe. "Mi nimamo veliko časa," je opozoril.

Tudi Katarina Hočevar je izrazila podporo varčevalnim ukrepom in zatrdila, da se svet ne bo prilagodil Sloveniji, ampak se bo Slovenija morala prilagoditi svetu

Roman Žveglič (SLS) je poudaril, da takega rebalansa proračuna Slovenija še ni imela, saj do zdaj nikoli nismo imeli resnejših težav z javnimi financami. "Celo razvadili smo se," pravi Žveglič in dodaja, da bi v zdajšnjih razmerah SLS podprl še ostrejšo verzijo rebalansa proračuna. Menijo namreč, da lahko živimo le tak standard, kot ga lahko zagotovi gospodarstvo.

Marija Plevčak (DeSUS) pravi, da bi si težko privoščili, da pustimo proračun tak, kot je, saj bi to pomenilo, da bi še naprej trošili več, kot prigospodarimo. V DeSUS-u jih sicer skrbi zmanjševanje postavk za družinsko politiko in za nezaposlene v rebalansu, vendar kljub temu menijo, da bi ga bilo treba sprejeti.

Jože Horvat (NSI) je opozoril, da nam prihodnost ni dana sama po sebi, ampak da je vanjo treba vlagati napore. Poudaril je, da si rebalansa proračuna, še posebej takega, ki zmanjšuje odhodke, ta koalicija ni želela, vendar je ta, kot pravi, nujen.

Alenka Bratušek (PS) je poudarila, da je njena stranka kljub vsem nepravilnostim v DZ-ju konstruktivno sodelovala pri pripravi varčevalnih ukrepov in poskušala vlado prepričati, da ne gredo v pravo smer. Ukrepi po njenem namreč uničujejo socialno državo. Poudarila je, da bi se v PS-ju rebalansa lotili na drugačen način, in sicer s konsolidacijo javnih financ na obeh straneh proračuna.

"Zelo mi je žal, da predsednik vlade ni dokazano sposoben in učinkovit gospodarstvenik, kakršen je predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković. Zorana Jankovića lahko izkrcate na Antarktiki in bo s pingvini ustvaril pogoje za razvoj," pa je dodal njen strankarski kolega Gašpar Gašpar Mišič.

Andrej Šircelj (SDS) je pojasnil, da se je naš javni dolg v zadnjih letih močno povečal in da ni moralno, da bi to obvezo prelagali na prihodnje rodove, prav tako bi po njegovem mnenju nadaljnjo zadolževanje pomenilo izgubo suverenosti države. Glede DDV-ja je dejal, da je nepravičen in nemoralen, saj na skrit način obdavčuje tiste, ki imajo najmanj. Skrit je namreč v ceno, zato lahko trgovci z njim manipulirajo.

Vlada je posegla na vsa področja, zato se pogaja na vse strani
Nastavke za nujnost takega rebalansa in svežnja varčevalnih ukrepov so sprožili že pred meseci, ko je parlament znižal davek na podjetniški dobiček in zvišal olajšave ter s tem znižal mogoče proračunske prihodke za 150 milijonov evrov.

Nizki davki so po besedah finančnega ministra spodbuda gospodarski dejavnosti. Na drugi strani je jasno, da stroški za obresti naraščajo, vlada pa je odločena, da je treba primanjkljaj letos spraviti na tri odstotke BDP-ja, zato je varčevalni sveženj toliko obsežnejši.

Ureditve javnih financ se vlada loteva samo z zniževanjem odhodkov. Posegla je na vsa področja, tako da se pogaja na vse strani. Veliko stvari je že dorekla, marsikaj pa še ostaja odprto za mogoče spremembe. Ne glede na to, da je omilila nekatere varčevalne ukrepe, pa ostaja dejstvo, da niti eden izmed teh ukrepov ni izpadel s seznama. Poglavitno pri vsem tem pa je seveda znižanje plač in drugih prejemkov, povezanih z delom javnih uslužbencev.

Varčevalni ukrepi so zastavljeni različno. Eni kot trajna rešitev, drugi so časovno omejeni na dve leti, tretji, pri katerih gre zlasti za socialne transferje in socialne prejemke, pa znižani in potem zamrznjeni, dokler gospodarska dejavnost ne preseže dveh odstotkov in pol.