Sklepe v 19-članskem odboru je potrdilo deset članov odbora iz vrst koalicije, opozicija pa je glasovanje obstruirala.

Razprava o poročilu o pogajanjih za sklenitev arbitražnega sporazuma o reševanju mejnega vprašanja s Hrvaško je na nujni seji odbora DZ-ja za zunanjo politiko znova razdelila koalicijske in opozicijske poslance.

"Treba se je zavedati, da z ratifikacijo sporazuma sprejemamo neko končno rešitev, kakršna koli že bo," je izpostavil predsednik SDS-a Janez Janša, po mnenju katerega se lahko zgodi, da tudi po odločitvi arbitražnega sodišča spor o meji ne bo končan. Hrvaška, ki je vseskozi vztrajala, da se meja določi po mednarodnem pravu, je po njegovih besedah dosegla svoje. "To določa tudi 3. člen, točki b in c pa sta tolažilna nagrada, do katere ima sicer Slovenija pravico tudi po mednarodnem pravu."

Franco Juri (Zares) je na drugi strani presodil, da arbitražni sporazum ni idealen, je pa optimalen, saj ima dodano vrednost glede na tisto, kar je bilo doseženo v t. i. blejskem dogovoru med takratnima premierjema Janezom Janšo in Ivom Sanaderjem. "Ta sporazum je win-win ponudba. Tu nihče ne more zmagati ali biti poražen," je prepričan Juri.

Janša je bil kritičen tudi do spremembe časovnice v sporazumu in meni, da je najnovejša rešitev še slabša od prejšnje, saj bodo arbitražni postopki stekli šele, ko bo Hrvaška de facto že, de jure pa še ne članica EU-ja. Po mnenju Janše pa je najhuje, da se bo DZ s tem po nepotrebnem izpostavljal pritiskom. Ne ta ne prihodnja sestava parlamenta ne bo podprla vstopa Hrvaške v EU z dvotretjinsko večino, je prepričan, kar pomeni, da je ta časovnica tudi v škodo Hrvaške, ker pomeni mogoča zavlačevanja.

Zunanji minister Samuel Žbogar je o časovnici dejal, da je ista kot aprila 2008, s to razliko da arbitraža dela največ tri leta, meddržavno sodišče v Haagu pa od pet do deset let po soglasju, kar pomeni, da ob vstopu Hrvaške v EU ne bi bilo odločitve sodišča.

Opozicija: Pahor naj ne podpiše sporazuma
Po mnenju opozicijski poslancev Pahor v sredo ne bi smel podpisati arbitražnega sporazuma. "Treba bi se bilo ustaviti na tej točki, ker bo potem škoda manjša," je poudaril Janša. Pahor je dejal, da bi želel arbitražni sporazum v sredo podpisati ne glede na vse pomisleke, in ponovil, da je za to, kar bo storil, pripravljen sprejeti vso odgovornost.

Poslanci so bili kritični tudi do enostranske izjave o neprejudiciranju, ki jo je sprejela Hrvaška, ki je po Janševem mnenju celo žaljiva. "Pomemben je tudi pravni vidik tovrstnih izjav. Takšna izjava ne zavezuje arbitra, temveč tistega, ki jo sprejme. Zato bi imeli spor takoj, če bi arbiter razsodil v nasprotju s to izjavo," je opozoril prvak SDS-a.

Slovenija s svojo izjavo
Premier Borut Pahor je namreč napovedal, da bo Slovenija v odgovor na enostransko izjavo o neprejudiciranju v času ratifikacije sporazuma sprejela svojo izjavo. Pri tem je poudaril, da hrvaška izjava ni del arbitražnega sporazuma, do njenega sprejetja pa ima Hrvaška suvereno pravico.

V svoji izjavi bo Slovenija po Pahorjevih besedah zapisala, da hrvaška izjava nima učinka na vsebino arbitražnega sporazuma in da Slovenija šteje hrvaško izjavo za nesprejemljivo ter brez kakršnega koli učinka za nadaljne postopke. Če pa bi arbitražno sodišče odločilo, da bo upoštevalo izjavo Hrvaške, Slovenija izjavlja, da se nič v arbitražnem sporazumu ne razume kot odpoved Slovenije njeni pravici do ozemeljskega stika z odprtim morjem, še piše v izjavi.

Poslanci skeptični tudi glede izjave Slovenije
Vendar so bili poslanci skeptični tudi do enostranske izjave Slovenije. Anton Anderlič (LDS) je med drugim izrazil skrb, da bi arbitražno sodišče ugotovilo, da ob enostranskih izjavah obeh strani ne more odločati. Po mnenju Janše in Branka Grimsa (SDS) izjava slovenske vlade med drugim dokazuje, da je vsa pobuda trenutno v rokah Hrvaške.

Zunanji minister Samuel Žbogar je očitke zavrnil in dejal, da če se Slovenija ne bi odzvala, bi to pomenilo tiho privolitev v enostransko izjavo Hrvaške. Spomnil je še, da nobene enostranske izjave in druga dejanja po 25. juniju 1991 niso relevantni za delo arbitražnega sodišča.

Zakaj koalicija ne posluša strokovnjakov?
Opozicija je koaliciji očitala še, da pri pogajanjih o meji ni upoštevala mnenja pravnih in drugih strokovnjakov, na nasprotnih bregovih pa so bili poslanci tudi glede izida morebitnega referenduma.

Na Hrvaškem izglasovana tudi enostranska izjava
Kot je znano, je hrvaški sabor dal soglasje za podpis sporazuma v ponedeljek, hrvaški poslanci pa so svoji vladi dali tudi soglasje za objavo enostranske izjave o neprejudiciranju, ki jo želi vlada objaviti po podpisu in pred ratifikacijo arbitražnega sporazuma. Pahor meni, da švedsko predsedstvo te izjave ne bo podpisalo, če pa bi se to zgodilo, on sporazuma ne bo podpisal.