Noben kompromisni predlog, ki so ga sindikati, delodajalci in ministrstvo za delo poskušali uskladiti v zadnjih dneh, za delodajalske organizacije ni sprejemljiv, so sporočili z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

"V eno leto trajajočem procesu pogajanj o noveli zakona o delovnih razmerjih so sindikalne centrale ves čas tvorno in konstruktivno sodelovale. Žal tega ne moremo trditi za delodajalsko stran, ki je na vse načine zavirala pogajanja, jih blokirala in skušala z lobiranjem, pritiski in izsiljevanjem doseči, da se v parlamentarno proceduro vloži tak predlog zakona, ki bi pomenil zgolj in samo implementacijo dveh direktiv EU-ja," so sporočili sindikati.

Z zakonskimi pravili se po navedbah sindikatov določajo minimalne pravice delavcev, skozi leta uporabe pa je praksa pokazala, da se nekateri instituti iz zakona zlorabljajo za discipliniranje zaposlenih in za doseganje njihove poslušnosti ter upogljivosti. "Še zlasti tovrstne pritiske občutijo delavski predstavniki, zato jih je nujno treba zaščititi," so poudarili.

Sindikati so v sporočilu za javnost dodali, da cenijo napore ministra za delo Luke Mesca in kabineta predsednika vlade, ki sta skušala poiskati kompromisno različico zakonskega besedila, ki bi bila sprejemljiva za vse tri strani – sindikate, delodajalce in vlado.

Sindikati pričakujejo uresničitev zavez iz koalicijske pogodbe

Pričakujejo, da bo vlada sprejela predlog novele zakona, ki poleg implementacije direktiv vsebuje najmanj tiste vsebine, ki so bile z njene strani predlagane kot zadnji kompromisni predlog na nočnih pogajanjih, torej predvsem zaveze iz koalicijske pogodbe, ki se nanašajo na preprečevanje zlorab opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, pravico do odklopa, varstvo delavskih predstavnikov in agencijsko delo.

Po njihovem mnenju bi bilo treba med prioritetne vsebine vključiti tudi spremembo zastaralnih rokov za denarne terjatve prekarnih delavcev. "Pričakujemo tudi, da se zakon v fazi sprejemanja ne bo spreminjal in da se bodo pogajanja o preostalih odprtih področjih nadaljevala," so dodali.

Če bodo vlada ali v nadaljevanju poslanci koalicije odstopili od obljub delavcem in podlegli pritiskom delodajalcev, bodo sindikalne centrale tako ravnanje štele kot odstop od socialnega dialoga.

Osnutek novele sicer na podlagi evropskih direktiv prinaša pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta, določbe v povezavi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi – denimo namesto za določen za nedoločen čas.

Med preostalimi prvotno predvidenimi spremembami iz osnutka, ki so ga socialni partnerji usklajevali v preteklem letu in so bile v zadnjem hipu postavljene pod vprašaj, pa so prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravica do odklopa, pravica do 48-urnega počitka vsaj enkrat mesečno, omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, okrepljena varnost delavskih predstavnikov, zaščita žrtev nasilja v družini, tudi z dodatnimi dnevi dopusta, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ipd.

Delodajalci so bili pripravljeni na kompromisno rešitev

Delodajalci so bili pripravljeni privoliti v kompromisni predlog besedila osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki bi zajemal več kot le implementacijo dveh direktiv EU-ja, je za STA pojasnil izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. Niso pa mogli privoliti v vključitev člena o sindikalnih zaupnikih, je dodal.

Po njegovih besedah se sindikati in ministrstvo za delo na začetku niso strinjali s tem, da bi šel osnutek novele na vlado v okrnjeni obliki, zgolj z določbami dveh evropskih direktiv, ki bi morale biti v slovenski pravni red prenesene že do 1. avgusta lani, zaradi česar Sloveniji grozi kazen Evropske komisije. Delodajalska stran se je s tem strinjala in privolila v predlog, ki bi poleg obeh direktiv vključeval še 13 členov zakona, ki jih je predlagalo ministrstvo, je dejal.

"Potem so zahtevali še soglasje k vsem šestim členom iz koalicijske zaveze, v kar pa nismo mogli privoliti," je poudaril. V okviru iskanja kompromisov so se nato po njegovih navedbah poenotili glede dveh zavez in še glede ene pogojno, vendar za sindikate to ni bilo dovolj.
"Potem so zahtevali še to, kar mislim, da je bila vseskozi njihova glavna prioriteta, to pa je člen, ki govori o sindikalnih zaupnikih, s katerim bi tem dali večjo zaščito v primerjavi s preostalimi zaposlenimi. Mi v to ne moremo privoliti," je bil jasen Gorenšček.

Ob začetku pogajanj je bilo, tako Gorenšček, predvideno, da bodo ta potekala v treh fazah, pri čemer bi v zadnji delodajalci in sindikati predstavili lastne predloge zakonov. Vendar do tretje faze niso prišli, saj so bila pogajanja predčasno prekinjena.

"Mi smo izrazili svojo pripravljenost, vsega gotovo v tej fazi nismo želeli dati naprej. Obetamo si namreč drugi krog pogajanj, ker bomo lahko prišli tudi s svojimi predlogi na ta pogajanja in takrat potrebujemo tudi predloge zakonodajalca, da bomo lahko sprejemali neke kompromisne rešitve," je dejal Gorenšček.

Po mnenju delodajalske strani bi se lahko s členom o sindikalnih zaupnikih počakalo še tri mesece, ko naj bi končali drugi del pogajanj o zakonu. Vendar sindikati vztrajajo pri tem, minister pa jih je ob tem podprl, je poudaril Gorenšček.

"Če bi se uskladili na prvem delu, bi to vsaj simbolično ali pa tudi formalno pomenilo, da se znova usedemo za skupno pogajalsko mizo, da bi dorekli še ta protokol o nadaljevanju pogajanj, vendar zaradi tega člena, ker ne morejo počakati še dva ali tri mesece, bo vse to padlo v vodo," je pojasnil.

Čas za dogovor se je iztekel danes (sreda), saj minister Mesec v četrtek potuje v tujino. Ker soglasja ni bilo, bo o tem, kakšen predlog novele bo poslala v obravnavo v DZ, odločala vlada.
Delodajalci so sicer imeli upanje, da bo sindikalna stran svoja stališča omilila v prid obnovi socialnega dialoga, vendar po Gorenščkovih besedah do izteka roka za dogovor niso dobili nobene spodbudne informacije.

"Mi mislimo, da smo ponudili dovolj, da bi lahko vlada šla samo s tistim naprej," je ocenil Gorenšček. Ob tem je pojasnil, da ta člen, ki ga favorizirajo sindikati, tudi koalicijsko ni usklajen. Pričakuje, da bodo tudi znotraj koalicije potekala pogajanja okoli tega člena, glede na to, da zadeva tudi največjega delodajalca, državo.

"Zadeva ni črno-bela, tako da računam na neko razsodnost in iskanje kompromisa tudi znotraj ministrske ekipe oziroma znotraj vlade," je še pojasnil.

Glede očitkov sindikatov, da je delodajalska stran zavirala pogajanja, je Gorenšček pojasnil, da gre za mantro, ki jo ponavljajo od samega začetka pogajanj.

Predstavniki delodajalcev so za TV Slovenija potrdili, da socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) ne bo, obrnili pa se bodo na evropske institucije. Spoštovanje pravil socialnega dialoga naj bi zahtevali pri evropskem komisarju za delovna mesta.

Mesec odpovedal izjavo za javnost

Potem ko se je torkovo srečanje zavleklo pozno v noč, so se predstavniki vseh treh strani znova sešli v sredo dopoldne. Ta sestanek pa je bil prekinjen že po 20 minutah, je poročala TV Slovenija, nato pa se je minister za delo Luka Mesec sešel s sindikati. Sklical je tudi izjavo za medije, ki pa jo je, čeprav so bili novinarji že zbrani in so ga kar nekaj časa čakali, preklical.

Pogajanja glede novele razburjajo tako delodajalsko kot sindikalno stran

Pogajanja o spremembi zakona o delovnih razmerjih potekajo od lanskega decembra. Zastala so junija, ko je delodajalska stran protestno izstopila iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Uradno se je to zgodilo, ker je vlada v javno razpravo poslala neusklajen predlog zakona, neuradno, ker bi delodajalcem prinesel zgolj stroške, koristi pa ne, je za torkove Odmeve Televizije Slovenija poročala novinarka Irena Ulčar Cvelbar.

Sorodna novica Soglasja ni: Sindikate razburja informacija, da naj bi vlada upoštevala delodajalce

Sindikati so se že poleti odpovedali obvezni božičnici in dodatku za sobotno delo, a med drugim vztrajali pri omejevanju agencijskega dela, večji varnosti delavskih predstavnikov in členih, ki bi omejili možnosti zlorabe pisnih opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja. Kot je za Televizijo Slovenija v torek poročal novinar Luka Svetina, je večina teh predlogov za delodajalce nesprejemljiva. Sami si prizadevajo zgolj za prenos obeh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo. O svojih predlogih naj bi se bili delodajalci po neuradnih informacijah sicer pripravljeni pogajati v drugi fazi, kar pomeni, da bi zakon o delovnih razmerjih v bližnji prihodnosti odprli še enkrat.

Ena od evropskih direktiv sicer spodbuja predvidljivejše zaposlitve z rešitvami za zmanjšanje prekarnega dela, druga pa ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja – med drugim krajši delavnik, pravico do dela na domu, oskrbovalni dopust.

Ko je konec preteklega tedna v javnosti zakrožila informacija, da naj bi vlada sprejela okleščeno različico zakona – torej takšno, ki bi bolj ustrezala delodajalcem –, so se sindikati v petek odzvali z napovedjo bojkota in protestov. Vlada na petkovi seji o tem nato ni odločala. Če se želi izogniti kaznim Evropske komisije, mora s sprejetjem novele pohiteti.