Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je dejala, da smo v Sloveniji izgubili vrednostno sidro. Poudarila je, da mora vsak posameznik začeti razmišljati o tem, kaj lahko sam lahko stori, da bo spremenil to družbo, da bo začela funkcionirati drugače.

Borut Jamnik, prvi mož Kapitalske družbe, se strinja z Nino Zidar Klemenčič, da mora vsak posameznik poskrbeti zato, da se izvajajo mehanizmi pravne države in da sam spoštuje njeno delovanje. Še pomembnejši pa so po njegovih besedah resursi Republike Slovenije, ki morajo poskrbeti, da bodo mehanizmi pravne države delovali. Dodal je, da reforme vedno sprožijo mlajši ljudje, ki nimajo omadeževane preteklosti.

"Slovenija potrebuje pozitivno mobilizacijo"
Nekdanji svetovalec Boruta Pahorja Sebastjan Jeretič je ob tem dejal, da Slovenija potrebuje pozitivno mobilizacijo, neko "nefarbanje", česar pa zdajšnja garnitura ne more ponuditi, saj jih težijo konflikti preteklih 20 let, zato Slovenije ne morejo pripeljati iz krize. Po njegovih besedah obstajata dve možnosti, prva je, da se stranke same pomladijo, druga pa, da nastane novo politično gibanje, saj vse kaže, da bi lahko dobilo 40 odstotkov podpore. Na vprašanje, ali je sam lahko tisti, lahko "potegne ta voz", je nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik dejal, da se sam ne namerava politično udejstvovati, jim pa za Slovenijo ni vseeno, zato opozarjajo na nepravilnosti.

Bojan Bugarič z ljubljanske pravne fakultete je dejal, da je 20 let relativno kratka doba za postavljanje države, ena izmed predpostavk za kolektivno senzibilnost v državi pa je poliarhija, kar pomeni, da je moč porazdeljena na različne, manjše centre in tega je v Sloveniji premalo. Preveč politične moči je po njegovih besedah koncentriranih v centru.

"Gjerkeš kot narodni heroj"
Ekonomist Janez Šuštaršič je opozoril, da v Sloveniji ni mogoče spraviti skupaj družbe, ki bi bila sposobna skupaj podpreti en velik projekt, saj vsakega skrbi le svoj lastni interes. Opozoril je, da smo v družbi vsi pripravljeni sprejeti goljufanje kot neko normalno stanje, začne se že v šolah, še posebej je to vidno na fakultetah. In če bomo zasačili ministra pri goljufiji, se nam to ne bo zdelo zelo pomembno, minister pa bi našel izgovore, da mu je to podtaknil politični nasprotnik. Kot pozitivni zgled je izpostavil nekdanjega ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša, ki je napako priznal in sprejel posledice. Zato bi ga morali po njegovem mnenju vsak dan na televiziji skorajda prikazovati kot narodnega heroja.

"Posameznik lahko toži določenega uradnika"
Sprememba birokratske miselnosti je eden najpomembnejših korakov, je dejal Jeretič. Izpostavil je primer lastnika čolna, ki kot ribič spada pod ministrstvo za kmetijstvo, ko prevaža turiste, pa pod ministrstvo za gospodarstvo. Dejal je, da je nemogoče spraviti dva resorja skupaj, da uredita tako banalno življenjsko vprašanje. Treba se je zavedati, da ni makrorešitev, je dodal. Šuštaršič je pritrdil Jeretiču in dodal, naj poskusimo spisati preprost zakon, ki bo vsem razumljiv in bo imel le nekaj členov. Je pa opozoril, da je že zdaj mogoče tožiti določenega uradnika, ki je povzročil neko škodo posamezniku. Če se bo tožba nekajkrat zgodila, bo vsak uradnik pri sebi razmislil, ali se splača svoje delo dobro upravljati. Lahovnik je k razpravi dodal, da bi se morali izogniti, da bi pri pripravi zakonodaje vedno določali celo vrsto izjem.

"Iz družbe vrednot smo prišli v družbo znajdi se"
Iz družbe vrednot smo prišli v družbo znajdi se, kar je povzročilo, da ni več nobene transparentnosti, je opozorila Zidar Klemenčičeva. In nekateri so se precej dobro znašli. Treba je preseči to miselnost in kaznovati tiste, ki so se na tak način okoristili, da bodo mladi še imeli upanje, da je mogoče uspeti tudi, če spoštuješ pravila, je dodala.

Ljudje morajo prisiliti politiko, da se ukvarja z vprašanji, ki so zanje pomembna, in izločiti politike, ki skušajo na populističen način pridobiti volivce, je opozoril Lahovnik. Dejal je, da mladih ne zanima, kaj se je dogajalo v preteklosti. Volivci po besedah Zidar Klemenčičeve ne smejo dopustiti, da padejo na "finte", kot je delitev na leve in desne na podlagi prastarih tem. Generacija stara od 30 do 40 let je malo utrujena, a je to narobe, saj tako pustijo, da gredo stvari mimo. Dejala je, da ne smejo pustiti, da se Slovenijo, ki je že "zavožena", zavozijo do konca. Bugarič je dodal, da na političnem prizorišču nimamo velike ponudbe.

Ker sodstvo ne funkcionira, imamo medijske sodbe, je poudarila Zidar Klemenčičeva. Tudi mediji po njenih besedah ne razumejo, da je njihovo poslanstvo, da ljudem podajajo prave informacije. Odgovornost medija in vsakega novinarja posebej je, da bi začel delovati drugače. Mi odpiramo preveč zgodb, je dejala, in jih zapiramo premalo. Prav sodstvo je sistem, v katerega bi morali v tem trenutku največ vlagati, je še dodala.

Večja kot je afera, manjša je verjetnost, da bo sledil epilog, je prvo pravilo, ki velja za Slovenijo, je dejal Lahovnik, drugo pa je, da ko se neki politik zaplete v neko afero, ga drugi njegovi strankarski kolegi pokrijejo. Pri nas ni tega, da bi nekdo zaradi napake odstopil, je še dejal nekdanji minister. Ko ljudje to gledajo, tudi sami pomislijo, da se je treba znajti.

So rešitev predčasne volitve?
Na vprašanje, ali bi morale v Sloveniji biti predčasne volitve, je Jeretič dejal, da se predčasne volitve dogajajo le v Italiji. Za pridobitev ljudi, ki niso opredeljeni kot zvesti volivci, bo potrebna neka programska svežina, novi ljudje, pa je Jeretič svetoval strankam, ki bodo prihodnje leto nastopile na parlamentarnih volitvah. Jamnik je opozoril, da če da posameznik povod za spremembo, mora imeti na koncu alternativo. Šuštaršič si česa drugega, kot da vsi odstopijo in gredo domov, ta hip ne predstavlja. Morali pa bi se vprašati, kaj lahko politični akterji ponudijo drugega.

Ko govorimo o alternativah, te vsi vidijo kot projekcijsko platno, na katerega lahko vsi pišejo svoje ideje, ko neki program sprejmeš, pa se podpora začne manjšati, pravi Lahovnik. To so vsakodnevne življenjske odločitve, ki jim nekateri nasprotujejo, drugi pa jih podpirajo. Če bi se oblikovala neka alternativa, bi zaradi občutka ogroženosti doživela napad tako z leve kot z desne, je opozoril Lahovnik. Tisto, kar je treba storiti, je omogočiti učinkovit pravosodni sistem, učinkovite regulatorje in učinkovit vrednostni okvir, kjer bodo vsi, tudi oblast, prevzeli odgovornost za svoja dejanja, je še dodal.

"Živeli smo v prepričanju, da sta le dve možnosti: Kapitalizem ali socializem"
Prihod nove generacije je nujno potreben, a je treba biti realen in povedati, da tudi sami nismo veliko povedali o novi alternativi, je dejal Bugarič. Priznal je, da je oblast v zelo težkem položaju, a prihaja čas za precej velike spremembe. 50 let smo živeli v prepričanju, da obstajata le dve možnosti, regulirana tržna ekonomija ali socializem. Ključno pa se mu zdi, kako socialni del združiti s tekmovalnostjo, konkurenčnostjo, in take sisteme imajo skandinavske države.

Lahovnik je dejal, da bo prihodnji teden pri predsedniku vlade Borutu Pahorju "velika maša", na kateri bodo govorili o priključitvi na francosko-nemški vlak, a je težava v tem, da niti sama koalicija ne podpira tistega, kar govori in predlaga premier.