Odnos in način delovanja vladajoče garniture do javnega sektorja in državljanov na splošno je bila tema tokratnih Pogledov Slovenije. Sindikati namreč vladi že nekaj časa očitajo, da ne zna voditi socialnega dialoga, in to je tisto, kar javne uslužbence boli še bolj kot 100 milijonov, ki jih vlada ne želi izplačati.

"Država se ne more obnašati drugače, kot sama zahteva od drugih. Že 20 let politika daje napačne vzorce zaželenega obnašanja," je prepričan sociolog in nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Podobno meni tudi zgodovinar Stane Granda, ki opozarja, da če vlada ne spoštuje lastnih dokumentov, je to konec pravne države, saj ljudje nehajo zaupati v lastno domovino.

Ministrica: Vlada ne more zagotoviti sredstev
A ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs odgovarja, da so za odpravo plačnih nesorazmerij, kar je bilo s kolektivno pogodbo sklenjeno leta 2008, že porabili 300 milijonov evrov, ki so jih javni uslužbenci v letih odpovedovanj in zamrznjenih plač prihranili državi. Za uresničitev sklenjene pogodbe pa bi potrebovali še 200 milijonov evrov v dveh letih.

"Vlada ocenjuje, da so okoliščine tako otežene in spremenjene, da brez škode za javno korist ni sposobna zagotoviti teh sredstev. Prihodki v državne blagajne so zaradi opešanega gospodarstva opešani. Če želi ta vlada odgovorno gospodariti, ne more poviševati stroškov za plače v letu 2011," je poudarila.

"Zavestno se želi spreti delavce"
Stavki javnega sektorja se niso pridružile vse skupine javnih uslužbencev. Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je povedal, da so se nekateri veliki sindikati odločili, da je smiselno za nekaj časa odložiti to, kar jim je vlada dolžna. A temu se kljub vsemu niso pripravljeni odpovedati.

"Zavestno se zadnji dve leti dela na tem, da bi sprli delavce javnega in zasebnega sektorja, kar se mi zdi nedostojno. Ljudi najbolj boli elementarna nepravičnost – zapiramo male tatove, drugi pa lahko pred očmi vseh tlačijo v žepe milijone," je dodal.

"Delavci se počutijo, kot da so v dveh razredih"
Da se delavci v Sloveniji počutijo, kot da so zaposleni razdeljeni v dva razreda - v 1. razredu so javni uslužbenci, v 2. pa realni sektor - je izpostavil menedžer Robert Ličen. "V realnem sektorju se borijo, da bi sploh zadržali delo, v javnem pa govorijo, da je treba poračunati za nazaj," je pojasnil svoje razmišljanje. Prepričan je namreč, da bi v času, ko je v državi največja likvidnostna kriza, nemoralno in neetično zahtevati, da bo realni sektor dajal še več denarja za pokrivanje plačnih nesorazmerij.

Stavko javnega sektorja že čutijo v gospodarstvu, kar je potrdil direktor Bisola Uroš Merc, saj so morali danes ustaviti delo, ker niso dobili surovin. "Želim si, da bi čim prej razrešili stvari, da lahko spet zaženemo posel." Prepričan je, da bi zaradi krize morali vsi delati še več, spore pa zgladiti, še preden se razmere zaostrijo do te mere, da nastopi stavka.

Kakšen je dialog med vlado in uslužbenci?
"Vlada je skrbno vodila socialnih dialog, a je za mizo ostalo le sedem predstavnikov reprezentativnih sindikatov," je ob tem poudarila ministrica Pavlinič Krebs in hkrati zagotovila, da niso pritiskali na nobenega uslužbenca, da ne bi smel stavkati. Sidikalist Štrukelj pa je izpostavil pogosto frazo predsednika vlade Boruta Pahorja, ki rad poudarja, da moramo vsi biti zmagovalci. Po njegovem mnenju je namreč jasno, da vsi ne moremo biti zmagovalci, ampak sta namesto tega pomembnejša naklonjenost drug do drugega in občutek vzajemnosti.

"Gre za moralo in pravo. Ne morete nas jemati le kot strošek, kdo pa bo izobraževal otroke, skrbel za starejše in tako dalje," je v zadnjem času pogost očitek javnim uslužbencem komentiral Granda. Po njegovem mnenju trenutno dogajanje spominja na Anglijo v času Thatcherjeve, ko se je sindikatom lomilo hrbet. "V stavki gre za čast sindikalizma."

"V letu 2009 so se plače povišale, tudi v letu 2010. Nismo odpuščali in zato ne drži, da vlada ne spoštuje javnih uslužbencev," je znova zatrdila ministrica. Hanžek pa je odvrnil, da slovenske vlade že 20 let ne vedo, kaj bi počele, nimajo razvojne strategije in dnevne težave pometajo pod preprogo. "Če bi vlada imela resno vizijo razvoja, bi verjetno vsi pristali še na znižanje plač," je dodal.