Manj nasilja in manj pritožb pričakuje policija ob začetku uporabe osebnih kamer policistov, ki jih po novem praviloma nosijo ob protestih ali nogometnih tekmah ter v patruljah, ki se prve odzivajo na nujne pozive.

Osebna kamera oziroma bodycam je v tujini pogosto že redna oprema policistov, saj po izkušnjah že samo snemanje bistveno zmanjša tako možnost napada na policiste kot prekoračitev policijskih pooblastil. Po zagotovilih dobavitelja kamer Slovenski policiji Revelamedia se število pritožbe zoper delo policistov tako zmanjša kar za 90 odstotkov. Na začetku leta je začela takšno opremo uporabljati tudi Slovenska policija, ki je nabavila 30 tovrstnih kamer, dolgoročno pa načrtuje vsaj 120 takšnih kompletov, pojasnjuje vodja sektorja za policijska pooblastila Robert Ferenc.

Policist mora opozoriti, da snema postopek
Kamera ne snema neprestano, temveč jo policist vključi v posebnih okoliščinah. "Stranke v postopku mora policist opozoriti, da celoten postopek snema," pojasnjuje Ferenc, ki pa za zdaj še nima uporabnih povratnih informacij s terena, koliko se prvih trideset sploh uporablja. Ker smo tako opremljene policiste opazili med sobotnim nenapovedanim protestnim shodom v Ljubljani, smo preverili, kakšna je uporabna vrednost posnetkov. "Prve izkušnje so zelo pozitivne. Manj je napadov na policiste, manj prekoračitve pooblastil, manj je tudi tako imenovanih škodoželjnih pritožb zoper delo policistov," pojasnjuje Ferenc.

Posnetke hranijo 45 dni
Celoten postopek uporabe posnetkov bo sicer tudi papirnato zelo zahteven, saj bo treba vsak posnetek za nadaljnjo uporabo po prihodu na postajo prenesti v poseben računalniški program, kjer se hrani 45 dni. Ravno toliko, kot traja pritožbeni postopek zoper delo policistov. V primeru posnetega prekrška ali kaznivega dejanja se bo material hranil dlje.

Kaj je mogoče s posnetki početi?
Čeprav policije po svetu redno objavljajo posnetke dela policije na spletu, pri nas to ne bo tako samoumevno. »Ne, ni dovoljeno. Smo zelo zadržani do tovrstnih posnetkov. Javnost ima pravico do nadzora nad delom policistov. S tem se javnost lahko seznani. Bistveno drugače pa je pri državljanih, ki se znajdejo na tem posnetku. Tukaj ni podlage, da se samoumevno objavi na spletu, razen v izjemnih situacijah,«pojasnjuje informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Več zasebnosti v postopkih, manj na prireditvah
Uporaba je po njenih besedah v zakonu zelo natančno določena. "Uporablja se za dokazovanje kaznivih dejanj in prekrškov, za spremljanje zakonitosti uporabe policijskih pooblastil in spremljanje javnih dogodkov, ki so varnostno vprašljivi," je povedala Mojca Prelesnik. Kam torej sodijo posnetki policijskih vozil za nadzor prometa, ki jih policija redno objavlja? "Pri tistih je ključno, da ne gre za določene oziroma določljive posameznike. Ko je tablica zamegljena, identiteta ni znana," pravi Prelesnikova. Manjšo mero zasebnosti pri objavi posnetkov pa lahko po njenem pričakujejo ljudje na javnih prireditvah oziroma zborovanjih. "Tam udeleženec računa, da je posnet. Popolnoma drugače je, če gre za posamezni postopek policije," je prepričana informacijska pooblaščenka.

Odmevni posnetki v tujini
V ZDA so sicer odmevali posnetki, ki so pojasnili okoliščine streljanja policistov na pogosto neoborožene prebežnike. Hkrati številni kažejo tudi na nevaren policijski vsakdan, ki se dnevno soočajo z napadi. Na Hrvaškem je odmeval posnetek policista, ki je s strokovnim prijemom podrl na tla in vklenil 66-letnico, ki je prečkala cesto pri rdeči luči in se nato ni želela identificirati. Čeprav nadzor ni zaznal napake v delu policista, sta se tako nato notranji minister Ranko Ostojić kot policist gospe pozneje opravičila za sicer zakonito, a nepotrebno uporabo sile.