Padanje podpore vladi se je za zdaj ustavilo. Slovensko zaupanje v državne institucije kopni, kažejo zadnji rezultati Politbarometra.
Podpora vladi je v primerjavi z lanskim marcem doživela popoln preobrat. Medtem ko jo je marca lani podpiralo še 55 odstotkov, jo je oktobra letos le še 36 odstotkov, kar je sicer dva odstotka več kot maja letos, kažejo rezultati Politbarometra, v kateri je sodelovalo 845 ljudi.
Prišlo je tudi do premika podpore strankam. Tako še naprej upada podpora stranki premierja Boruta Pahorja, SD-ju, ki jo podpira 15 odstotkov volivcev, medtem ko je podpora SDS-u Janeza Janše zrasla za odstotno točko, na 21 odstotkov.
Močan preboj podpore je v zadnjem času doživel DeSUS, ki ga podpira že devet odstotkov volivcev, za polovico, na štiri odstotke, pa je upadla podpora SNS-u. Relativno močno podporo imajo še SLS (šest odstotkov), medtem ko LDS, če bi bile volitve danes, s tremi odstotki ne bi prestopil izvolitvenega praga. LDS-u sledijo še Zares (dva odstotka), NSi (odstotek) in druge obrobne stranke.
Vseeno katera stranka vlada
Med vprašanji, ki so jih anketarji postavili anketirancem je bilo tudi, če bi se Janša vlada bolj uspešno spopadel s krizo kot Pahor, je 29 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi bil pri tem manj uspešen, 19 odstotkov jih meni, da bi bil enako uspešen, da bi bil bolj uspešen pa je odgovorilo 33 odstotkov. Ti deleži se po besedah predstojnika Centra za raziskovanje javnega mnenja Nika Toša v zadnjem času niso bistveno spreminjali, vendar kažejo, da ljudje ne vidijo uspešnosti ene ali druge vlade. "To ni referendum za Janšo, ampak kritika trenutne vlade," je dejal Toš.
Vojska najbolj zaupanja vredna
Raziskava Politbarometer obenem tudi kaže, da ljudje med institucijami še vedno najbolj zaupajo vojski, predsedniku republike in zdravstvu. Vojski zaupa 52, predsedniku republike 51 in zdravstvu 45 odstotkov vprašanih. Najmanj pa zaupajo sodiščem (ne zaupa jim 51 odstotkov vprašanih), vladi in političnim strankam (50 odstotkov). Po mnenju Toša zaupanje Slovencev v vse institucije kopni, kar je zelo skrb vzbujajoče.
Zadovoljni z materialnim položajem, nezadovoljni z demokracijo
Dobra polovica vprašanih je bila zadovoljna s svojim materialnim položajem, a so bili kljub temu nezadovoljni z demokracijo v državi. Tako je kar 69 odstokov anketirancev z demokracijo nezadovoljnih. Zadovoljstvo z materialnimi razmerami se po besedah raziskovalcev od leta 1996 ni bistveno spremenilo, vendar so pričakovali, da bo povezano z zadovoljstvom z demokracijo.
Raziskava je bila izvedena med 25. in 27. oktobrom