Nocojšnji gosti so vsak na svoj način povedali, da je politična elita v dvajsetih letih izgubila kredibilnost. Foto: MMC RTV SLO
Nocojšnji gosti so vsak na svoj način povedali, da je politična elita v dvajsetih letih izgubila kredibilnost. Foto: MMC RTV SLO
Pogledi Slovenije
Pogledi Slovenije z Urošem Slakom. Foto: MMC RTV SLO
Pogledi Slovenije: Norčevanje iz ljudi in države

Moralne avtoritete, del intelektualcev, mnenjski voditelji, nekatera civilna združenja in mediji so se združili v obrambi dveh protagonistov, pri katerih obstaja utemeljen sum korupcije - Janeza Janše in Zorana Jankovića.

V oddaji so sodelovali Alojz Ihan, Borut Ošlaj, Andraž Teršek, Mitja Čander, Lenart Zajc in Tine Kračun.

Izhodišče pogovora je bil 8. februar kot kulturni praznik in dan, ko bodo po napovedih svoja shoda izvedli tako protivladni kot provladni protestniki.

"Kultura se zopet kaže v neki vlogi, ki je dvajset let nismo bili vajeni," je dejal Mitja Čander. Opozoril je na dogajanja ob 8. februarju v zadnjih dveh letih. Spomnil je na ukinitev samostojnega ministrstva za kulturo in trenutno napoved hkratnih zborov protivladnih protestnikov in podpornikov sedanje vlade.

Tranzicije je konec, je opozoril Čander. Po njej pa ni prišlo nekaj boljšega, temveč nekaj drugačnega. Ne smemo podcenjevati ljudskega nezadovoljstva, a trenutni čas je zmeden.

Pravnik Andraž Teršek meni, da je napoved shoda Zbora za republiko za 8. februar provokacija. Protesti v podporo vladi ali samodržcem so zelo redek koncept, je poudaril Teršek.

Med dandanašnjimi protivladnimi protestniki in akterji gibanja za pravičnejšo družbo so tudi številni pripadniki intelektualne elite in drugih elit, ki so bili zadnjih dvajset let blizu oblasti. Kaj menijo o tem gosti?

Ekonomist Tine Kračun je spomnil na financiranje civilne družbe. V razvitih državah se ta financira iz gospodarstva. Če pa civilno družbo financira država, se pojavljajo razna zavezništva, je dejal Kračun.

Pisatelj Lenart Zajc je dejal, da ni sporno, da so akterji civilne družbe iz osemdesetih let prejšnjega stoletja del današnje tribune v CD-ju. A vzeli so si preveč časa, ki bi ga lahko izkoristili tisti, ki smo aktivni zdaj, meni Zajc.

Alojz Ihan je opozoril, da današnji boj ni enak tistemu s konca prejšnjega stoletja. Svoboda govora ni predmet boja, to je segregacija mladih in krivične razmere, v katerih ti delujejo, pri čemer je Ihan izpostavil prekernost njihovega položaja. To je specifična težava, ki je ne rešuje niti ena niti druga politična opcija, je dejal.

Ekonomist Bračun se je strinjal, da je veliko mladih brezposelnih, a težavo vidi tudi v njihovi nefleksibilnosti in iskanju utehe v velikih sistemih in državi.

Potreben je most med javnostjo in intelektualci, do katerega pa ni prišlo, je dejal Teršek. To zameri medijem. Svoboda govora vendarle ni tako samoumevna, je opozoril Teršek. Kritiziral je ravnanje oblasti ob protestih in dejal, da z ravnanji policije oblast "nastavlja ogledalo lastni diktatorski drži".

Čander je izpostavil oportunistično splošno relativizacijo, ki jo izvajajo politične stranke. "Družba je kompleksen mehanizem," je poudaril Čander, in "igra dveh taborov je zgolj predstava za ljudstvo". Pri tem je mislil na blokovsko delitev slovenskega političnega prostora, ki se po njegovem mnenju zdaj spet vzpostavlja.

Filozof Ošlaj je metaforično dejal, da poteka nekakšen groteskni ples, katerega dela pa niso samo elite, temveč tudi drugi prebivalci te države. In dokler se ne bomo vsi začeli zavedati, da soustvarjamo njegov takt in melodijo, se bo ta groteskni ples nadaljeval.

Zajc je dejal, da so politiki v zadnjih dveh desetletjih ljudi zmedli. Ti pa so se v zadnjem času dovolj zbudili, da ne "padamo več na te trike", je dejal.

Politične elite so se v času tranzicije iztrošile, je poudaril literarni kritik Čander. Elite se bodo sčasoma prečistile, je dejal. Člani politične elite bodo nekoč tudi ljudje z ugledom na drugih področjih. Zdajšnja elita je v politiki dvajset let, zato je normalno, da dela vse, da bi ostala na svojih položajih, saj drugam ne more.

Menjave na političnih položajih bi morale biti pogostejše, še posebej v tako mladi državi, je izpostavil zdravnik Ihan.

Zajc zagovarja predčasne volitve kot predpogoj za reševanje krize. Grožnje s slabšanjem ekonomskega stanja ob morebitnih volitvah je označil za prazne. Slabše, kot je zdaj, skoraj ne more biti, je dejal. Čander pa je poudaril, da ne smemo zaničevati politike na splošno.

Kaj naj ljudje pričakujejo od protestov 8. februarja? Teršek poziva ljudi, naj politike, ki morajo po njegovem mnenju vsi odstopiti, osamijo. Čander upa, da protesti ne bodo uvod v nasilje. Zajc upa na številčno udeležbo. Ošlaj se ob tem tudi sprašuje, zakaj bi politiko, ki je izgubila kredibilnost, poslušali.

Pogledi Slovenije: Norčevanje iz ljudi in države