Mnogi so pričakovali, da se bo s privatizacijo medijev zmanjšal vpliv politike na delo novinarjev, vendar ni tako, ugotavlja direktorica Mirovnega inštituta Brankica Petkovič. V ozadju vpliva različnih interesov in podjetij na medije je najpogosteje država, kar ogroža svobodo izražanja, pravico do obveščenosti in javni interes, je poročal Radio Slovenija.

Novinarjem se poskuša natakniti nagobčnik
Med tehnikami obvladovanja medijev so novi medijski zakon, menjave urednikov in vodstev medijskih hiš, cenzura in individualno obvladovanje novinarjev, s katerim se nadzira objavljena vsebina. Novinarjem grozijo premestitve, degradacija, disciplinski postopki in negotovost delovnih pogodb.

Med najbolj izpostavljenimi primeri lokalni oblasti nevšečne uredniške politike so Primorske novice, katerih uredništvo so doletele številne zamenjave. Novinar Večera Borut Mekina je položaj časopisa orisal s prispodobo časopisa na vrvici, ki jo lahko kadar koli zategnejo.

Predsednica aktiva Društva novinarjev Slovenije na TV Slovenija Simona Rakuša je prepričana, da ni velikega cenzorja, ki bi opazoval medije, ampak je odgovornost vedno individualna. Po njenem pričevanju se pritisk od zunaj niti še ne zgodi, ko novinarji že delajo tako kot mislijo, da bi morali. Urednik informativnega programa Rajko Gerič je očitke zavrnil kot neutemeljene in izpostavil: "Pri nas ni prepovedanih tem, pri nas ni cenzure, so pa seveda skupne uredniške odločitve o tem, čemu in koliko pozornosti bomo namenjali ob določenih dogodkih." Dodal je, da ga kot odgovornega urednika zanimajo samo dobri prispevki.

Delo izgublja kadre
Časopisno hišo Delo so na omizju omenili kot dovršen sistem različnih načinov discipliniranja, zaradi česar je iz te hiše v zadnjem času odšlo okoli 20 nosilnih novinarjev. Takemu stališču je nasprotoval predsednik uprave Dela Danilo Slivnik, ki meni, da je položaj medijev pri nas že 20 let nespremenjen.

Kritike tudi iz tujine
Na skrb vzbujajoč položaj svobode novinarstva v Sloveniji je pred dnevi opozorila tudi Evropska zveza novinarjev. Po njenem mnenju so se razmere za profesionalno novinarstvo pri nas poslabšale, oblast pogosto posega v pisanje novinarjev, izvajajo pritiske in kadrovske menjave, nekatere uprave medijskih hiš pa si po svoje razlagajo najvišjo zavezanost novinarjev (delodajalcu). Delo novinarjev se še dodatno "uravnava" z nižanjem socialnih standardov. Med najbolj ranljivimi novinarji so tisti, ki svoj poklic opravljajo svobodno, zato imajo slabše delovne razmere in varnost ter nižje plače.

V MMC-ju smo vas pred slabim letom povprašali, ali novinarji v Sloveniji delujejo neodvisno. Prejeli smo 2.133 odgovorov; največ, 57 odstotkov, vas je odgovorilo negativno.

C. R.