"Zavedam se, da slovenski zapori trenutno pokajo po šivih. Zato me zelo veseli, da smo se danes zbrali tukaj v Dobrunjah, ob odkritju temeljnega kamna novega moškega zapora, ki bo prispeval k zmanjšanju zasedenosti zaporov in k temu, da bodo obsojenci v slovenskih zaporih imeli več dostojanstva, slovenska družba pa čim višjo stopnjo civiliziranosti. Zapori so del naše družbe, vedno so bili in vedno bodo, saj je iluzorno pričakovati, da bi jih lahko ukinili. Od kaznovalne politike pa je odvisno, kaj želi doseči s kaznovanjem, v kolikšni meri se bodo izrekale kazenske sankcije in v povezavi s tem, kakšno naj bo poslanstvo zaporov," je na slovesnosti ob odkritju temeljnega kamna dejala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. Gradnja zapora, kompleks se bo razprostiral na več kot 26.000 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, sestavljen pa bo iz šestih objektov, bo predvidoma končana v treh letih.

Z gradnjo novega zapora v Dobrunjah, ki bo stal na območju nekdanje deponije, se bo po ministričinih besedah rešila dolgoletna prostorska stiska slovenskega zaporskega sistema, predvsem pa dolgoletna prostorska stiska zapora na Povšetovi v Ljubljani. Prostori na Povšetovi bodo namenjeni Onkološkemu inštitutu. Kot je opomnila, je ministrstvo za pravosodje aktivnosti za gradnjo novega zapora v Dobrunjah začelo že pred sedmimi leti, avgusta letos pa je ministrstvo podpisalo 73 milijonov evrov vredno pogodbo s konzorcijem Kolektor Koling-CGP-Pomgrad.

Nov zapor bo imel tudi funkcionalne, sodobne, varne in energetsko učinkovite prostore ter bo, kot je poudarila ministrica, ustrezno rešil vse pomanjkljivosti zapora na Povšetovi ulici v Ljubljani, med drugim bo imel varne celice, ustrezne bolniške sobe in prostore za izvajanje obiskov svojcev. V novogradnji bodo tudi prostori za skupinsko delo, delovno terapijo, prostočasne dejavnosti kot tudi prostori, primerni za gibalno ovirane osebe. "Tudi to je pomemben napredek v civiliziranosti našega zaporskega sistema," je poudarila ministrica. Ministrica je ob tem zagotovila, da bo za varovanje območja okrog zapora ustrezno poskrbljeno.

Majcen: Čeprav imamo nizko stopnjo zaprtih oseb, so naši zapori prezasedeni

"Ne zgodi se ravno pogosto, da bi gradili nove zapore. To je po eni strani dober znak, saj se Slovenija uvršča med države z najnižjo stopnjo zaprtih oseb. Kljub temu pa se v slovenskih zaporih spopadamo s prostorsko stisko. Pomembno je poudariti, da se bo z novogradnjo ljubljanskega zapora v Dobrunjah hkrati reševala tudi prezasedenost drugih moških zaporov, ki je danes prisotna na vseh lokacijah," je poudaril generalni direktor Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen. Ob tem je spomnil, da nas na nujnost izboljšanja prostorskih razmer v zaporskem sistemu opozarjajo številne institucije doma in v tujini, prav tako je država zaradi prostorskih pogojev v ljubljanskem zaporu izplačala že znaten znesek odškodnin.

Del zapora tudi izobraževalno središče za pravosodne policiste

V novem zaporu bo tudi sodobno izobraževalno središče za pravosodne policiste. Ministrica verjame, da bodo tudi s tem izboljšani nič kaj zavidljivi delovni pogoji pravosodnih policistov in drugih uslužbencev Zavoda za prestajanje kazni Ljubljana, ki jim je treba prav tako zagotoviti osebno dostojanstvo, dostojno, varno in ustrezno delovno okolje.

Polaganja temeljnega kamna se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je dejal, da ga veseli, da država v Dobrunjah gradi svoj največji projekt v zadnjih desetih letih. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so krajani v Dobrunjah z razumevanjem sprejeli gradnjo novega zapora. Lokacija, na kateri je trenutno moški zapor na Povšetovi, bo po selitvi v Dobrunje namenjena Onkološkemu inštitutu Ljubljana. V njegovi bližini občina načrtuje tudi neprofitna stanovanja. "S tem se bo peš zona Ljubljane razširila mimo stavbe Cukrarne proti lokaciji za Onkološki institut," je poudaril Janković.

"Graditi zapore je redka priložnost in pomembna referenca za visoke gradnje za gradbinca," je v imenu gradbenega konzorcija izpostavil predsednik uprave CGP-ja Martin Gosenca, ki verjame, da ga bodo dokončali v predvidenem roku treh let.