Evropski parlament je pred štirimi leti in pol sicer sprejel stališče do odprave premikanja ure že v letu 2021, kljub polemikam pa je Evropska komisija odločila, da bo premikanje ure trajalo vsaj še do leta 2026.

V Sloveniji smo začeli urne kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, pa je bila sprejeta leta 2006. V skladu s to odločitvijo je tudi tokratni premik urnih kazalcev.

Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali pozneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki ukrepa pa izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

Evropska komisija je leta 2019 predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa prepustila državam članicam. Zaradi razhajanja držav glede tega, ali želijo uveljaviti zimski ali letni čas, pa je predlog za zdaj obtičal na Svetu EU-ja.

V Sloveniji bi ob odpravi premikanja ure na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas. Drugače pa so pokazali rezultati javnega posvetovanja, ki ga je Bruselj organiziral leta 2018. V skladu z njimi smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Kljub temu bomo urne kazalce dvakrat na leto premikali še do leta 2026.