Ministrica: Imamo polje kompromisa
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je članom komisije pojasnila, da alternativa za neprodajo balkanskih bank iz skupine NLB, ki bi jo morala država sprožiti, ker do konca leta ne bo prodala vsaj polovice NLB-ja, temelji na predlogu o imenovanju upravljavskega zaupnika za NLB v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo.

"To je polje kompromisa, v okviru katerega bomo iskali dokončne kompenzacijske ukrepe," je pojasnila Vraničar Ermanova. Izhodiščni predlog vlade je, da se poišče zaupnik, ki bo upravljal državno naložbo v NLB-ju, je pa stvar pogajanj s komisijo, kakšen bo njegov mandat, razpisni pogoji za izbiro itd.

Ker je ta ukrep povezan z določitvijo novega roka za privatizacijo, je vlada kot izhodiščni predlog postavila, da se jo odloži za največ tri leta in da se je ne izvaja pod časovnim pritiskom. Ob tem je vlada določila tudi ukrepe za razrešitev vprašanja prenesenih vlog na Hrvaškem, ki je bil glavni razlog za letos neizvedeno načrtovano prodajo. A o teh ukrepih ministrica ni mogla javno govoriti, ker je materija zaupne narave.

Čeprav so člani komisije menili, da je to vprašanje že dolgo znano, je ministrica pojasnila, da se je med privatizacijskim postopkom pokazalo, da predstavlja preveliko težavo. Z njo bi lahko država izgubila dvakrat - ker bi zaradi tega banko morala prodati po nižji ceni in ker bi zaradi vztrajanja Slovenije, da se to mora rešiti na meddržavni ravni, lahko prišlo do tega, da bi morala vsaj del obveznosti prevzeti še država, je povzela.

Brodnjak: Skupina je ravno prav kapitalizirana
Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je na vprašanja zlasti Alenke Bratušek (NP), ali smo v banko res vložili preveč denarja ali ne, dejal, da je skupina NLB ravno prav kapitalizirana. Če kapitalsko ustreznost primerjamo s primerljivimi bankami, je ta na spodnji ravni, je povedal. "Trdim, da skupina ni prekapitalizirana, je racionalno kapitalizirana, da lahko izplačuje dividende in da ustvarja potencial za rast," je dodal.

Letošnji rezultati so zelo dobri, je nadaljeval, bili pa bi še boljši, če bi se banka rešila poslovnih spon, ki jih ima zaradi zavez Evropski komisiji v zameno za državno pomoč. Breme hrvaških varčevalcev je označil za veliko zgodovinsko breme in poudaril, da je za njih pri vsej tej zgodbi pomembno to, da "imajo predvidljiv srednjeročni okvir".