Novi zakon zajema vse dele okolja, zrak, vodo, ohranjanje narave ter podnebne spremembe. Uvaja instrumente na področju varovanja okolja, kot so načrtovanje, presoja vplivov na okolje, dovoljevanja in finančni instrumenti, je v uvodnem delu razprave pojasnil minister za okolje Andrej Vizjak.

"S predlogom zakona država prenaša več evropskih določil, med njimi načela krožnega gospodarstva, onesnaževalec plača in proizvajalčeve razširjene odgovornosti na področju proizvodov in odpadkov," je spomnil Vizjak.

Poudaril je področje ravnanja z odpadki, ki ga novi zakon ureja celovito, vključno z določitvijo temeljnih pravil ravnanja, pogojev ter meril za prenehanje statusa odpadka in ureditvijo sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti. "Ključni namen predlaganega zakona je spodbujati k zmanjševanju proizvedenih količin odpadkov ter vzpostaviti učinkovit pregleden in stroškovno optimalen sistem ravnanja z odpadki," je zatrdil.

V sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti bo zakon postavil "nove in zdrave temelje za učinkovit, pregleden in stroškovno optimalen sistem", je prepričan Vizjak. Za vsak masni tok odpadkov bo določil zgolj eno neprofitno organizacijo, ki bo v imenu proizvajalcev iskala najugodnejše ponudnike obdelave odpadkov. "Ena organizacija za en masni tok je ustrezna in prava rešitev," je podčrtal.

Med novostmi zakona je tudi ureditev ukrepanja v primeru čezmerne obremenitve okolja zaradi odstopa od pravil ravnanja. "Tak primer je denimo odlaganje komunalnega blata na vodovarstvenih območjih, urejanje pa bo potekalo po sistemu, ki velja v primeru okoljske nesreče," je navedel. Prenovljena je tudi ureditev postopka presoje vplivov na okolja.

Državni zbor je splošno razpravo o predlogu zakona opravil že na eni od prejšnjih sej, zato je tokrat razprava tekla le o členih in vloženih dopolnilih.

Nataša Sukič iz poslanske skupine Levica je pozvala k sprejetju njihovega dopolnila, s katerim bi izenačili mejne vrednosti izpustov za sosežig in sežig odpadkov. Ocenila je, da sicer zakon "ni slab" in ima "ogromno dobrih rešitev", bi pa bilo treba odpraviti določene pomanjkljivosti. Ena takih bi bila izenačitev standardov za sežigalnice in sosežigalnice, s čimer bi po njenem omilili zdravstvene težave ljudi v Soški dolini zaradi cementarne Salonit Anhovo. Levica je predlagala tudi črtanje možnosti povračila posrednih stroškov emisij iz sklada za podnebne spremembe.

Slovenija pri emisijah ob boku najrazvitejših

Vizjak je v obeh primerih poudaril, da se mora slovensko gospodarstvo boriti s konkurenco na evropskem in svetovnem trgu in zato potrebuje primerljive pogoje. Zagotovil je, da je Slovenija, ko govorimo o emisijah v okolje, ob boku najrazvitejšim državam EU-ja, kot je Nemčija.

Obenem je priznal, da so se prebivalci Soške doline v preteklosti spoprijeli z velikim okoljskim bremenom azbesta, a hkrati "ni v redu, da izpostavljamo in kažemo s prstom na delujoč objekt v tej dolini, ki po moji oceni, pa tudi po oceni vseh meritev, ki se tam izvajajo, ni koreliran z zdravstvenim stanjem, ki ga izpostavljate in ga večkrat izpostavljajo zdravniki".

O povrnitvi posrednih stroškov emisij pa je dejal, da ne gre za subvencije velikim onesnaževalcem, ampak omogočanje podjetjem, da se prilagodijo ter ohranijo dejavnost in delovna mesta v času zelenega prehoda.

Violeta Tomić, prav tako iz poslanske skupine Levica, je medtem menila, da "ta zakon z nobenim amandmajem ne more biti boljši". Opozorila je, da imamo "enega ministra in enega zunanjega izvajalca, ki potem prek bogatih pogodb dela zakonodajo". Zakon je po njenem pomanjkljiv in slab, na kar kaže tudi "obsežno mnenje zakonodajnopravne službe, ki je navedla vrsto pravnosistemskih pomanjkljivosti in celo ustavnopravnih vprašljivih rešitev", je poudarila Tomić. Bolje bi bilo, če bi zakon, ki ima več kot 150 amandmajev, napisali na novo, je menila.

Andrej Rajh (SAB) pa je med drugim poudaril, da zakon "končno obravnava težave neprevzetih komunalnih odpadkov" ter vpeljuje kavcijski sistem za plastenke in pločevinke. S tem zmanjšuje nastajanje odpadkov, zaradi česar ga v SAB-u pozdravljajo in mu ne bodo nasprotovali.

Preostala dopolnila je vložila koalicija in razprave o njih ni bilo. Glasovanje bo potekalo v sredo.

Minister Vizjak je sicer predlagal, da državni zbor po obravnavi zakona sprejme sklep, da se na isti seji opravi tudi tretja obravnava predloga zakona. "Časovno zamujamo z številnimi potrebami po prenosu direktiv, zato je zelo pomembno, da je zakon sprejet še v tem mandatu," je dejal.

Predlog o povečanju števila priložnostnih kovancev

DZ je v uvodu nadaljevanja redne seje opravil obravnavo predloga novele zakona o priložnostnih kovancih. Priložnostne kovance se v Sloveniji izdaja ob političnih, zgodovinskih, znanstvenih, kulturnih, športnih, humanitarnih in drugih dogodkih, ki so splošnega pomena za Slovenijo ali pa imajo širši mednarodni pomen.

Trenutna zakonodaja določa, da se zbirateljske kovance izdaja ob največ dveh tovrstnih dogodkih na leto. Vlada je prvotno predlagala povečanje na pet dogodkov, saj je presodila, da je trenutna zakonodaja preveč omejujoča. Odbor DZ-ja za finance je nato sprejel dopolnilo poslanske skupine SNS-a, ki predvideva izdajo zbirateljskih kovancev ob največ desetih dogodkih na leto.

Priložnostni kovanci se sicer ločijo na spominske in zbirateljske. Spominski kovanci so po dimenziji ter fizičnih in kemijskih lastnostih enaki tečajnim evro kovancem za dva evra. Zbirateljski kovanci pa so izdelani iz zlata, srebra in kovin, ki jih določi vlada, je na seji pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek.

Sorodna novica Marca v obtok prihajata kovanca, posvečena Plečniku in Jami

Koalicija predlog podpira, del opozicije pa mu nasprotuje. V imenu poslanske skupine stranke SDS je poslanec Leon Merjasec pojasnil, da bo s predlaganim zakonom omogočena večja fleksibilnost pri številu izdanih zbirateljskih kovancev. Da je predlog zakona dober, se strinjajo tudi v poslanski skupini NSi-ja, kjer ga bodo po besedah poslanca Jožefa Horvata "z veseljem podprli". S tem, da predlagani zakon omogoča večjo prilagodljivost, se je strinjal tudi Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS-a, kjer bodo prav tako podprli zakon.

Poslanec stranke SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je sicer tudi sam numizmatik, je predlagani zakon označil za smiseln. Zbirateljski kovanci so namreč lahko izredno velik dohodek za državno blagajno, zato je po njegovem mnenju smiselno, da se jih izda več, vendar ne v ekstremno velikih količinah. Zakon po njegovih besedah dobro in pravilno popravlja en majhen segment, vendar bo smiselno ta zakon pozneje predelati "po dolgem in počez". Kot je opozoril, se pri veljavnem zakonu namreč pri marsičem ne ve, kaj se sme in česa se ne sme.

Predlaganega zakona pa ne bodo podprli v opozicijskih strankah SAB in SD. Marko Bandelli (SAB) je opozoril, da je vlada brez kakršne koli obrazložitve navedla, da začne zakon veljati naslednji dan. Ob tem je poudaril, da takojšnja uveljavitev tega zakona zagotavlja trenutni vladi pravico, da z uvedbo po lastni presoji določi pomembne dogodke, od katerih se bodo v naslednjem letu izdali kovanci. Pri tem pa ne dvomi, da bo pri tej izbiri prednjačila njena ideologija.

Marko Koprivc (SD) pa je dejal, da ni razlogov za tako korenito spreminjanje veljavne ureditve, kot jo prinaša sprejeto dopolnilo. Izvorni predlog se mu sicer ni zdel sporen. Opozoril je, da se tudi na zadnji redni seji mandata očitno ne morejo izogniti rokohitrskih potez vlade in njenih podpornikov. V SD-ju se jim tak način sprejemanja predpisov ne zdi primeren, zato predloga zakona ne bodo podprli.

Širitev nabora objektov, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih

Poslanci so na seji opravili obravnavo predloga novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki med drugim uvaja instrument nadomeščanja kmetijskih zemljišč pri občinskih in državnih prostorskih načrtih. Prav tako širi nabor nekaterih objektov, ki so dopustni na kmetijskih zemljiščih, na primer rastlinjaki, če je pridelava vezana direktno na zemljo, na tla, je na seji pojasnil minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jože Podgoršek.

Prav tako predlagane spremembe omogočajo, da bo pomožna kmetijsko gozdarska oprema, kot so na primer brajda, klopotec ali mreža proti toči, dopustna na vseh kmetijskih zemljiščih.
Predlog novele razširja obveznosti plačila odškodnine tudi za kmetijska zemljišča, ki imajo boniteto od 35 do 50 točk, medtem ko se po veljavni ureditvi odškodnina odmerja le za kmetijska zemljišča z boniteto, višjo od 50 točk. S predlogom novele se na novo ureja tudi prodaja zemljišč, ki imajo mešano rabo (kmetijska in gozdna raba), deregulira se tudi zakup kmetijskih zemljišč v zasebni lasti.

Sorodna novica Na odboru podprli predlog zakona o kmetijskih zemljiščih, opozicija kritična

Spremembe bodo po ministrovih besedah prinesle tudi poenostavitve, ki bodo spodbudile agrarne operacije. Med drugim poenostavljajo območja namakalnega sistema, predvsem njihove meje, in črtajo določilo, da je potreben vpis pogodbe o namakanju v zemljiško knjigo.
Iz vrst koalicijskih in opozicijskih poslanskih skupin je bilo mogoče slišati, da gre za enega najpomembnejših zakonov s področja slovenske kmetijske politike.

Kot je pojasnil Blaž Pavlin (NSi), so kmetijska zemljišča zelo pomembna naravna dobrina, ki Sloveniji zagotavljajo zadostno preskrbo s hrano, zato je ključni cilj slovenskega kmetijstva njihovo ohranjanje in varovanje. Ker predlagani zakon te cilje zasleduje, ga bodo v NSi podprli.
S predlaganim zakonom so zadovoljni tudi v poslanski skupini Konkretno, kjer po besedah poslanke Mojce Žnidarič med drugim podpirajo razširitev obveznosti plačila odškodnine za kmetijska zemljišča, ki imajo nekoliko nižjo boniteto. Je pa izrazila obžalovanje, da v končnem besedilu zakona ni več predloga člena, ki je na novo predvideval vrstni red predkupnih upravičencev v zvezi z uveljavljanjem predkupne pravice na kmetijskih zemljiščih.

Na slednje je opozoril tudi Tomaž Lisec (SDS), ki je dejal, da sedanji vrstni red zakupa ni optimalen, zato upa, da bo zakon na tem mestu v prihodnje deležen dodatnih sprememb. Po njegovem mnenju je tako na mizi predlog zakona, ki ni idealen, je pa optimalen in prinaša veliko pomembnih rešitev za slovenskega kmeta. Zakon bodo podprli tudi v poslanski skupini DeSUS-a, saj so prepričani, da so spremembe, ki jih prinaša, korak v pravo smer, je dejal poslanec Branko Simonovič. Medtem ko so v poslanski skupini SNS-a mnenja, da bodo slovenski kmetje z zakonom na dolgi rok več pridobili kot izgubili, pa je pojasnil poslanec Jani Ivanuša.

Zakona pa ne bodo podprli poslanci SAB-u. Kot je poudaril Vojko Starović, smo rodovitno zemljo dolžni ohraniti tudi za prihodnje generacije. Cilj predlaganih sprememb naj bi bilo tako izboljšano varstvo kmetijskih zemljišč, a zakona ravno nasprotno ponuja rešitve, ki bodo omogočale večjo liberalizacijo upravljanja s temi zemljišči.

Predlogu zakona pa ne bodo nasprotovali v strankah LMŠ in SD. Po besedah poslanca Jožeta Lenarta (LMŠ) gredo predlogi zaščite kmetijskih zemljišč sicer v pravo smer, vendar mnogo premalo, da bi lahko govorili o celoviti zaščiti kmetijskih zemljišč. Poslanec SD-ja Gregor Židan pa je dejal, da nekatere rešitve pozdravljajo in se z njimi strinjajo, a do nekaterih ostajajo še vedno skeptični in zadržani.

Poslanci obravnavali tudi zakona o divjadi in lovstvu ter o morskem ribištvu

Poslanci so obravnavali tudi novelo zakona o divjadi in lovstvu, ki predvideva združitev treh lovišč s posebnim namenom na Koroškem v eno večje ter v zakon vključuje manjkajoče lovišče s posebnim namenom Brdo pri Kranju. To sicer v praksi že deluje.

Predlog zakona predvideva tudi delitev lovišča Prodi Razor na dva dela, pri čemer bi se večji del združil z loviščem Triglav Bled, manjši pa z loviščem lovske družine Lubinj. V koaliciji in SNS-u spremembe podpirajo, medtem ko je bilo iz dela opozicije slišati nasprotovanje predlaganim spremembam, med drugim na račun prenosa pooblastil glede oblikovanja lovišč s posebnim namenom na vlado.

Obravnavali so tudi predloga novel zakona o morskem ribištvu in zakona o agrarnih skupnostih.

O vseh zakonih bo DZ glasoval v sredo.