Minister Darjo Felda je odstopno izjavo podal preteklo sredo, pred tem pa je premierju Robertu Golobu svoj odstop sporočil ustno.

Felda je na ministrsko mesto januarja 2023 prišel iz akademskih krogov, in sicer Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, kamor se zdaj tudi vrača. Med ministrovanjem se je spoprijemal s kritikami nekaterih stanovskih organizacij zaradi po njihovi oceni medlega dela in neupoštevanja stroke, z njegovim delom naj ne bi bili zadovoljni niti nekateri v koaliciji. Zato se je v zadnjem času vse pogosteje ugibalo o njegovi ministrski usodi.

Minister je sicer po podanem odstopu zatrdil, da pri tem ni nobenega skritega ozadja, govorice o razlogih za odstop pa zavrnil kot neresnične. Željo po vrnitvi v akademske vode je predsedniku vlade sporočil na začetku septembra, je dejal.

Premier Golob je za naslednika Felde izbral Vinka Logaja, ki od leta 2014 vodi Zavod RS za šolstvo. Aktualni mandat je že njegov tretji, iztekel bi se mu poleti 2026, a je Logaj letos poleti napovedal predčasen umik s te funkcije. Na čelu zavoda ima polna pooblastila še do 30. septembra, medtem pa so že stekli postopki za razpis za novega direktorja.

Predloga za imenovanje novega ministra sicer predsednik vlade še ni poslal v DZ. Skladno s poslovnikom DZ-ja ima zdaj deset dni časa, da predlaga novega ministra oz. da DZ obvesti, da bo funkcijo tega ministra začasno opravljal sam ali jo poveri drugemu ministru. V naslednjih dneh je torej v DZ-ju pričakovati predlog za imenovanje ministrskega kandidata na čelo šolskega resorja.

Zatem bo predvidoma prihodnji teden sledila predstavitev kandidata pred pristojnim odborom DZ-ja. Po poslovniku DZ-ja se mora kandidat za ministra najprej tri dni in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature predstaviti pristojnemu delovnemu telesu DZ-ja, nato pa ga morajo na seji potrditi še poslanci.

Že osma menjava na ministrskih stolčkih

Z menjavo na čelu ministrstva za vzgojo in izobraževanje bo to že osma menjava v Golobovi vladni ekipi. Z ministrske funkcije so doslej odstopili notranja ministrica Tatjana Bobnar, minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik in ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan. DZ je na Golobov predlog razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko, obrambni minister Marjan Šarec pa se je s funkcije poslovil po izvolitvi za evropskega poslanca na junijskih evropskih volitvah. Za njegovega naslednika premier predlaga vodjo poslanske skupine Gibanja Svobode Boruta Sajovica, tudi ta predlog mora še posredovati v DZ.

Vprašanja ministrom

Poslanci so sicer septembrsko sejo začeli z vprašanji ministrom. Ker je predsednik vlade Golob v New Yorku na vrhu za prihodnost, jim bo na vprašanja odgovarjal šele prihodnji teden.

Začetek so zaznamovali postopkovni predlogi, med drugim glede komisije za nadzor javnih financ ter preiskovalne komisije o Gen-I, Star Solarju in Gibanju Svoboda. Zato je predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič sejo prekinila za dve uri, do 14.30.

Največ vprašanj bodo poslanci namenili notranjemu ministru Boštjanu Poklukarju in ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek. Spraševali jo bodo o javnih razpisih in naložbah države v ceste, o prekinitvi sanacije državnih cest na Koroškem in o letališču Maribor. Poklukarja bodo poslanci med drugim spraševali o kadrovskih razmerah v policiji in režimu prehajanja državne meje na maloobmejnih prehodih.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel bo odgovarjala na vprašanje o razmerah na oddelku za onkologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer pa bo deležen vprašanj o obratovanju Teša 6.

V petek interpelacija

Sicer pa bo seja v znamenju interpelacije ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh, ki se bo zaradi 6,5 milijona evrov vrednega nakupa 13.000 računalnikov že drugič zagovarjala pred poslanci. O tem bodo razpravljali v petek.

Na mizi imajo še obravnavo predloga novele zakona o lokalnih volitvah, predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanja nacizma in fašizma, ter več zakonskih predlogov, vezanih na romsko tematiko, ki jih je v parlamentarni postopek vložil NSi.