Na glasovanju je bilo navzočih 63 poslancev, 41 jih je zakon podprlo, 21 jih je bilo proti, 1 poslanec se je vzdržal. Če državni svet zdaj ne bo izglasoval veta na zakon, potem bo ta začel veljati s 1. januarjem prihodnje leto.

Magajna kljub grožnjam glasoval proti zakonu
Med tistimi, ki so bili proti, je tudi Andrej Magajna (SD), ki je v obrazložitvi glasu pojasnil, da bo tako glasoval kljub grožnjam, ki jih je prejel.

Širca: Zakon bo omogočil bolj transparentno delovanje RTV-ja
Ministrica za kulturo Majda Širca je v imenu predlagateljev zakona v državnem zboru povedala, da bo nov zakon o RTV-ju pripomogel k bolj transparentnemu delovanju institucije. Po njenih besedah bo prispeval tudi k večji neodvisnosti zaposlenih od plačnega sistema javnih uslužbencev, uvaja pa tudi sankcije za uslužbence, ki ne bodo delovali v javnem interesu.

"S tem se preprečuje komercializacija RTV-ja in zagotovi izvajanje prvenstvene naloge, kvalitetno izvajanje javne službe. Med parlamentarno proceduro je prišlo do nekaterih pomembnih izboljšav, zato menimo, da je zakon primeren za sprejetje in za boljše delovanje RTV Slovenija," je še dodala.

Germič: Trenutni zakon omogočil politizacijo RTV-ja
Ljubo Germič (LDS) je izpostavil, da mora javni RTV služiti javnemu in nacionalnemu interesu, ne pa sektorskim. Trenutni zakon je po njegovem mnenju omogočil politizacijo RTV-ja, "civilna družba pa je postala moteči element".

Povedal je, da zakon v LDS-u podpirajo tudi zato, ker uvaja preglednost med javnim in zasebnim ter preglednost poslovanja. "Gre za prožnejšo ureditev od sedanje zavodske. Mediji, ki se sprevržejo v centre moči, ne morejo biti javni servis in postanejo omejitev demokracije," je prepričan.

V DeSUS-u predlog zakona podpirajo
Vasja Klavora (DeSUS) je pojasnil, da se v stranki strinjajo, da je čas za spremembo zakona. Zelo pomembna so po njegovem mnenju namreč načela, ki po svoji vsebini in načinu sledijo poslanstvu RTV-ja, zato bodo zakon podprli.

"Statusna preobrazba zavoda ima nacionalni in kulturni pomen. Smisel zakona je v predlogu, da javna RTV prek programov skrbi za učinkovito informiranost, razgledanost in zadovoljuje potrebe državljanov in državljank. Pomembni sta avtonomija in neodvisnost v odnosu do kapitalskih moči," meni Klavora.

Potrata: Zakon je dober
Majda Potrata (SD) je prepričana, da v javnosti ne bo podpore zakonu, če ne "bomo znali odgovoriti na temeljno vprašanje, ali zakon daje zagotovilo, da bo delovanje RTV-ja v korist Slovencev in Slovenk, in ali posledično zagotavlja visoko gledanost in poslušanje". Potrata meni, da je bil zakon pripravljen dobro, zato ga v stranki, sicer z nekaj pripombami, podpirajo. Dodala je še, da je ključno tudi to, da je imela možnost svoje mnenje povedati tudi javnost, upoštevani pa so bili tudi predlogi sveta delavcev.

"Končno bomo lahko spremenili kvaliteto upravljanja RTV-ja na način, ki bo preprečeval nadaljnje vmešavanje političnih strank in vladajočih vlad," je poudaril Franco Juri iz Zaresa. "Pomembne spremembe so avtonomnost ter kvalitetni in raznoliki programi, ki ne bodo po okusu kapitala ali trga. RTV mora prevzeti bolj prožno organizacijsko strukturo in samostojno upravljati lastno premoženje. Spremenjena je tudi sestava organov, saj večjo vlogo dobivajo reprezentativne organizacije civilne družbe," je še izpostavil.

Zorn: Sprememba zakona prestižne narave
Aleksander Zorn (SDS) je povedal, da v njegovi stranki zakona ne bodo podprli. Po njegovih besedah je sprememba zakona bolj prestižne narave kot pa kaj drugega. "Kljub burnim odzivom na prejšnji zakon je ta dobil referendumsko potrdilo, nov zakon pa je dobil potrdilo le v koaliciji. Velik del strokovnjakov in sindikatov zakona ne sprejema," je pojasnil in dodal, da bo t. i. sui generis status RTV-ja, ki bi po novem zakonu imel značilnosti tako gospodarske družbe kot javnega zavoda, povzročil kaos.

Kres: Gre za eksperiment
Gvido Kres (SLS) je pojasnil, da so se vse dozdajšnje spremembe zakona o RTV-ju dogajale pod krinko zagotavljanja neodvisnosti, "in če bi to držalo, bi bil RTV zdaj že tako neodvisen, da ne bi mogli najti tako neodvisnih ljudi". Po njegovih besedah takšne oblike družbe, kot bi jo imel po novem zakonu RTV, v Sloveniji še ne poznamo, "zato lahko pričakujemo zaplete pri poslovanju". "Gre za eksperiment, kar je neodgovorno. Temu preoblikovanju nasprotuje tudi večina novinarjev, ki se zavzemajo za status javnih uslužbencev in status javnega zavoda RTV".