V koaliciji poudarjajo, da novela prinaša nujno potrebno ureditev in razmejitev javnega in zasebnega zdravstva ter da gre za ključen korak zdravstvene reforme. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na seji poudarila, da novela nadgrajuje pogoje za delo zdravstvenega kadra zunaj zdravstvenega zavoda.
Novela po besedah ministrice ureja tudi povezovanje javnih zdravstvenih zavodov, na novo določa vrste bolnišnic in širi obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo na vse zdravstvene delavce v javni mreži. Uvaja tudi obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zaposlenih v javni mreži, prav tako ustrezneje ureja podeljevanje koncesij. Vladi pa novela daje možnost, da začasno določi najvišje dovoljene cene zdravstvenih storitev.
"Ukrepi, ki jih prinaša ta zakon, so namenjeni dejanskemu izboljšanju pogojev dela in transparentnemu delovanju zdravstvene dejavnosti, zato ocenjujemo, da bo sprejetje tega zakona okrepilo delovanje javne mreže in javnih zavodov," je poudarila.
V oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija je povedala, da je prepričana, da bodo koncesionarji našli način, da bodo prišli do svojega dobička. "Povečali si bodo stroške, izplačali večje plače ali kako drugače."
Za Levico je najpomembnejše, da se bo država dejavneje ukvarjala s podeljevanjem koncesij in da so nova pravila za delo v drugih ustanovah jasna ter logična, je poudarila poslanka Nataša Sukič. "Dvoživkarstvo pri koncesionarjih bo prepovedano za direktorje, strokovne direktorje in vodje oddelkov in klinik, s čimer se odpravlja konflikt interesov," je dodala.
Poslanka Bojana Muršič (SD) je poudarila, da gre verjetno za najpomembnejši zakon v tem sklicu DZ-ja. Med ključnimi cilji novele je naštela ureditev trenutnega stanja, krepitev javnega zdravstvenega sistema ter ločitev javnega od zasebnega in neprofitnega od profitnega. Čeprav so v SD-ju novelo podprli, pa so opozorili na nekaj sprememb, ki so se zgodile v zadnjem trenutku.
V opoziciji in zdravniških organizacijah ves čas svarijo pred posledicami novele, med drugim pred odhodi javnih zdravstvenih delavcev v zasebništvo. "Novela je nedomišljena, nesistemska, škodljiva za trenutne razmere v zdravstvenem sistemu, predvsem pa katastrofalna za bolnike," je danes dejala poslanka NSi-ja Iva Dimic.
Kot je povedala poslanka Eva Irgl, člani Demokratov nasprotujejo sprejemanju tako pomembnega zakona na izredni seji. V SDS-u pa so očitali, da je bil pri sklicu izredne seje kršen poslovnik. "Naša prisotnost in sodelovanje na današnji seji bi tako pomenila podporo nadaljnjemu kršenju poslovnika DZ-ja in izrabo moči parlamentarne večine," je vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec zapisala v dopisu predsednici DZ-ja Urški Klakočar Zupančič. Ta je kršitev poslovnika na seji zanikala.
SDS je sicer obstruiral izredno sejo DZ-ja. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, je bil predlog v parlamentarni postopek vložen po rednem postopku, prva in druga obravnava sta bili opravljeni na rednih sejah. Tretja obravnava pa je potekala na izredni seji, kar po mnenju SDS-a ni v skladu s poslovnikom državnega zbora.
Dopolnilo Levice brez podpore
Niso pa poslanci izglasovali dopolnila, ki so ga predlagali v Levici. Tako med pogoje za izdajo soglasja niso vrnili pogoja izpolnjenosti programa za vrsto zdravstvenih storitev, za katero se izdaja soglasje. Predlog dopolnila, po katerem bi se lahko v javnem zavodu za krajši delovni čas zaposlili le zdravstveni delavci, ki pri istem koncesionarju delajo vsaj dve leti, pa so v Levici pred sejo umaknili.
Kako bo odločil državni svet?
Državni svet lahko v sedmih dneh od sprejetja novele zakona poda veto in zahteva, da DZ o njej še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju je nato zahtevana večina vseh poslancev, torej 46 glasov.
Golob: Končujemo škodljive dvojne prakse, ki so šibile javni zdravstveni sistem
Po Golobovi oceni sprejeta novela jasno ločuje javno od zasebnega zdravstva in končuje "s škodljivimi dvojnimi praksami, ki so desetletja šibile javni sistem". Krepitev javnega zdravstva je po njegovih navedbah bila in ostaja ena ključnih prioritet vlade, saj da je to obljuba, ki so jo dali ljudem, "in danes smo naredili pomemben korak k njeni uresničitvi", je zapisal v odzivu.
Zagotovil je, da bo njihov cilj še naprej bolj dostopno, pregledno in kakovostno javno zdravstvo, "kjer je bolnik na prvem mestu". "Krepimo sistem, ki ne služi dobičku posameznika, temveč zdravju vseh," je navedel.
Gibanje Svoboda: Sprejeti zakon končno postavlja jasna pravila
Odzvali so se tudi v največji vladni stranki Gibanje Svoboda. Sprejeti zakon po njihovem prepričanju po več desetletjih nedorečenosti končno postavlja jasna pravila igre. "Na prvo mesto postavlja pravice in blaginjo bolnikov ter gradi temelje sodobnega zdravstvenega sistema, ki bo učinkovit, pregleden in trajnosten," so zapisali.
Poleg ureditve razmerij med javnim in zasebnim delom zakon po njihovi oceni vsebuje še vrsto drugih rešitev, s katerimi krepijo osnovne gradnike javnega zdravstva, so navedli.
Iniciativa Glas ljudstva: Zgodovinski korak za javno zdravstvo
Kot pravijo v Iniciativi, pozdravljajo sprejetje zakona. "Sprejetje zakona dokazuje, da dialog oblasti s civilno družbo ni samo mogoč, temveč da je lahko tudi konstruktiven in ploden," so zapisali.
Kot pravijo, morata biti dva pogoja izpolnjena, da "bomo prebivalke in prebivalci v resnici občutili pozitivne učinke tega zakona. Prvi je, da bodo na ministrstvu za zdravje in inšpekcijskih službah poskrbeli za hitro, učinkovito implementacijo in nadzor ter preprečevali morebitne zlorabe, na katere noben zakon ni povsem neobčutljiv. Drugi pogoj pa je, da bodo volivci na prihodnjih državnozborskih volitvah skrbno preverjali odnos vseh strank do tega zakona in do javnega zdravstva nasploh in preprečili, da bi oblast prevzela politična opcija, ki bi obnovila proces privatizacije zdravstva in na prvo mesto postavljala "svobodno gospodarsko pobudo" in milijonske dobičke izvajalcev, ne pa resničnih potreb prebivalstva," so prepričani.
Po njihovem mnenju sprejetje dokazuje, da je mogoče doseči marsikaj, čeprav spremembi nasprotujejo močni kapitalski interesi in lobiji.
Fides v četrtek o možnosti zahteve za ustavno presojo novele zakona
V sindikatu Fides so napovedali uporabo vseh pravnih sredstev, da "škodljivi" členi novele zakona o zdravstveni dejavnosti ne bodo začeli veljati. Glavni odbor sindikata bo tako v četrtek odločal o možnosti vložitve zahteve za ustavno presojo novele. Ob tem pričakujejo, da bo svojo vlogo varuha ustavnosti opravil tudi DS in na zakon podal veto.
"Zakon o zdravstveni dejavnosti prinaša nepremišljene posege v svobodo zdravniškega dela, dodatno obremenjuje že preobremenjen zdravstveni sistem in ne rešuje ključnih težav v javnem zdravstvu, najbolj bodo pa trpeli prav bolniki," so poudarili.
Dodali so, da so na škodljivost novele zakona o zdravstveni dejavnosti opozarjali ves čas zakonodajnega postopka, skupaj z drugimi zdravniškimi organizacijami, s pravno stroko in številnimi opozorili iz prakse. "Na žalost je bil zakon, kljub vsem utemeljenim opozorilom, sprejet," so dodali.
Beović: Bolniki z omejevanjem števila storitev seveda ne morejo biti na boljšem
"Zdravniki imamo občutek, da si glede na dejstva, ki so nam bila predstavljena, ne moremo obetati kakšne pomembne zdravstvene reforme, kakšnih bistvenih sprememb, ki bi prinesle več storitev za bolnike ali kakršno koli boljšo organizacijo zdravstva, razen nekaterih podrobnosti," je dejala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojane Beović v odzivu.
Na vprašanje, katere storitve bi bile po njenem mnenju najbolj prizadete in ali že imajo kakšne ocene, koliko zdravnikov bi lahko javni sistem izgubil, pa je dejala, da za zdaj ocen posledic še ne morejo podati.
"Ampak na vsak način pa vsa ta določila v zakonu trenutno ne povečujejo obsega zdravstvenih storitev, ampak ga bodo omejile. Seveda pa pričakujemo prehodno obdobje, tako da se te spremembe na srečo še ne bodo pokazale takoj," je dodala Beović.
Glede napovedi o ustavni presoji novele pa je dejala, da je sama zdravniška zbornica ne more vložiti, lahko pa jo vloži reprezentativni sindikat oz. kdor koli, ki je za to "zainteresiran in prizadet".
Je pa ocenila, da gre načeloma za poseganje v razpolaganje s prostim časom pri skupini prebivalstva, v tem primeru gre za zdravstvene delavce, zato je po njenem mnenju "tako rekoč dolžnost", da takšen poseg presodi ustavno sodišče.
Tudi glede določil o neprofitnosti za koncesionarje se po besedah predsednice zdravniške zbornice obeta ustavna presoja. "Tako določilo je že bilo obravnavano na ustavnem sodišču v Sloveniji in je bila enaka določba, kot je sedaj, zavrnjena. Tako da lahko pričakujemo, da se bo to zgodilo ponovno. Seveda pa je pomembno, da če se sprejema vendarle taka zakonodaja, da se omeji razpolaganje z dobički tudi za občinske ali državne zdravstvene institucije," je še dejala Beović.
V oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija je na vprašanje, ali bi bila takšna pritožba lahko uspešna glede na vse kritike, odgovorila, da so bili dobički koncesionarjev deležni ustavne presoje. "In takrat je bila bila taka sprememba zavrnjena, zavrača jo tudi zakonodajnopravna služba. V zdravstvenem sistemu sodelujejo tudi druge gospodarske družbe, ki imajo dobičke, farmacevtska industrija ni neprofitna, tako da je zadeva videti všečna, ampak v resnici je veliko bolj kompleksna," je prepričana. Ob tem je dodala, da gre tudi za poseganje v zasebno življenje zdravnikov. "Ki je prav tako lahko predmet ustavne presoje in mislim, da smo v neki urejeni državi. Če se nekaj takega dogaja, moramo zaprositi za ustavno presojo," je še sklenila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje