"Pred časom smo sprejeli odločitev, da bomo sopodpisali predlog, ki ga je predlagal NSi in s tem pogojeval sprejem volilne zakonodaje. Potem NSi ni želel zagotoviti podpisov za svoj predlog spremembe volilnega sistema. Izgovor je bil, da ni dovolj časa v tem mandatu, da se zakonodaja in prilagoditev ustave sprejme. Tak argument zavračamo. Do konca mandata je več kot eno leto časa. Ker če obstaja volja, je dovolj, da se spremeni ustava in ustrezen zakon in zagotovi preferenčni glas na parlamentarnih volitvah," je poudarila poslanska Svobode Lucija Tacer.

"Kot koalicija pa tudi Svoboda smo že izrazili, da se strinjamo s tem, da se pa potem v praksi začne preferenčni glas uporabljati z naslednjimi parlamentarnimi volitvami. Menimo namreč, da pri takih velikih sistemskih spremembah moramo ponuditi nekaj let časa državljanom, da se informirajo o tem in institucijam, da se na to pripravijo, da lahko potem izvedemo volitve brez zapletov," je dejala Tacer, ki je dodala, svojo odgovornost prevzemamo v smislu, da za rešitev sprožijo postopek in "v uradnem postopku se bo videlo, ali bodo vse stranke, ki so temu izražale podporo, tudi držale svojo besedo."

"To dolgujemo državljankam in državljanom. Če bi zdaj dvignili roke, ker se širijo govorice ali pa dajejo izjave določenih poslank in poslancev, da tega ne podpirajo, menimo, da to ne bi bilo v skladu z našimi načeli, da se res kot največja koalicijska stranka maksimalno potrudimo, da neka rešitev pride čez parlament," je še napovedala poslanka Svobode.

"Zakaj NSi kar naenkrat ne podpira njenega lastnega predloga, ki smo ga v Svobodi in v koaliciji posvojili ravno zato, da bodo glasovi zagotovljeni? Zakaj NSi zelo kreativno išče neke razloge? Zakaj so kar naenkrat proti? Eden izmed njih je bil že omenjen, da naj ne bi bilo dovolj časa. Posebej bi opozorila, da je ravno poslanec NSi tisti, ki je imel kot predsednik ustavne komisije ves čas v svojih rokah časovnico celotnega postopka. Do konca mandata je dovolj časa, da se ta sprememba sprejme in uveljavi. Ne na teh volitvah, ki prihajajo, na vseh naslednjih," je izpostavila Janja Sluga (Svoboda).

"To smo ljudem tudi obljubili. NSi pa naj se malo zazre vase in naj pogleda svojim volivcem, ki so ravno tako glasovali za na tem referendumu, v oči in jim pove, zakaj požira lastno besedo in zakaj se vedno znova vrača v naročje največje opozicijske stranke," je še NSi-ju sporočila Sluga.

Spremembe volilnega sistema potrjene na posvetovalnemu referendumu

Predlog sicer sledi junijskemu posvetovalnemu referendumu, na katerem so volivci med drugim podprli uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Pretresanje možnih scenarijev za uveljavitev volje volivcev doslej ni obrodilo sadov, saj parlamentarne stranke še niso dovolj poenotene.

Sorodna novica Koalicija želi uvesti preferenčni glas na volitvah v DZ. NSi si je premislil in pobude ne podpira.

Koalicija je pri doseganju dvotretjinske večine oz. 60 poslanskih glasov računala predvsem na podporo NSi-ja. Z njim so se tako dogovorili, da pripravi zanje sprejemljiv predlog, kar je manjša od dveh opozicijskih strank tudi storila, a kmalu zatem sprejela stališče, da so časi za ustavne spremembe v tem mandatu minili.

Kljub temu bodo v Svobodi poskusili s tem predlogom, saj ocenjujejo, da vsebinsko uživa največjo podporo med parlamentarnimi strankami. Predlog predvideva volitve po pet poslancev iz vsake izmed 18 volilnih enot, kar bi skupno število poslancev v slovenskem parlamentu ob dveh poslancih manjšin povečalo z 90 na 92. To pa torej zahteva tudi začetek postopka spremembe ustave.