Novela zakona o obrambi, ki naj bi uredila položaj vojakov po 45. letu starosti, ko jim po zdajšnji ureditvi poteče zaposlitev v vojski, je dobila potrebno dvotretjinsko podporo poslancev – za je glasovalo 65 poslancev, 8 pa jih je bilo proti. Novelo so podprli v koaliciji in opozicijskih strankah SD, SNS in SAB, v LMŠ-ju so bili vzdržani, proti pa je bila le poslanska skupina Levice. Za sta glasovala tudi manjšinska poslanca.

Minister za obrambo Matej Tonin je po glasovanju tvitnil, da "vojake čaka bolj gotova prihodnost". "Politika pa je dokazala, opozicija in koalicija, da se je tudi v teh razgretih časih še vedno sposobna dogovoriti o strateških vprašanjih," je dodal.

Zakon o obrambi ureja status vojaka po 45. letu starosti, ko po zakonodaji ne more več opravljati vojaške službe, saj mu omogoča, da tudi pozneje ostane v vojski, če se za to pokaže potreba v Generalštabu Slovenske vojske. Poenostavlja tudi prerazporeditev vojakov po dopolnjenem 45. letu v druge državne organe. Obenem predlog ustvarja manevrski prostor za skrajšanje obdobja temeljnega vojaškega usposabljanja, ki zdaj traja najmanj tri mesece, in uvaja še več rešitev, namenjenih povečanju zanimanja za vojaški poklic.

Novela zakona po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina zagotavlja socialno varnost vojakov tudi po 45. letu starosti. Tisti, ki zasedajo deficitarne formacije ali so posebni specialisti, bodo lahko svoje delo opravljali še naprej. Za vse druge pa novela predvideva, da se bodo lahko prezaposlili v druge državne organe in s seboj prenesli tudi plačne razrede.

Minister Tonin je na seji tudi odgovoril na pozive, da bi službo v Slovenski vojski omogočili vsem vojakom po 45. letu starosti. Kot je pojasnil, si vendarle želijo mlade vojake. "Zato je edina možnost, da zadeve uredimo na način, da svoje delovanje v Slovenski vojski podaljšujejo tisti, ki jih vojska nujno potrebuje, za vse preostale pa zagotovimo primerne službe, in to na način, da ne izgubijo osebnega dohodka," je povedal.

Glede člena, ki dopušča možnost članstva v političnih strankah pogodbenim rezervistom, pa je minister dejal, da ne gre za nikakršno novost in da se že do zdaj članstvo rezervistov v strankah ni preverjalo.

Trenja med Levico in SD-jem

Poslanske skupine so v predstavitvi stališč in razpravi izrazile večinsko podporo rešitvam iz predloga. Poudarjali so naklonjenost izboljšanju socialnega položaja vojakov in na splošno vzpostavitvi moderne in dobro izurjene vojske v času vse več okoljskih in mednarodnih varnostnih izzivov.

Najbolj kritični do predloga so bili v Levici, ki je tudi edina nasprotovala noveli. Zmotila jih je določba, ki dopušča, da so pogodbeni rezervisti lahko člani političnih strank. V LMŠ-ju, kjer so se glasovanja vzdržali, pa so opozarjali na poseg v zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Razprava je bila na trenutke zelo razgreta, ob koncu se je zaiskrilo med opozicijskima Levico in SD-jem. Poslanec Levice Miha Kordiš si je zaradi ostrih besed o kolaboraciji SD-ja z vlado, ki jo je označil za fašistoidno, najprej prislužil opomin, nato pa mu je predsednik DZ-ja Igor Zorčič tudi vzel besedo.

Kordišu ni ostal dolžan vodja poslancev SD-ja Matjaž Han. Dejal je, da ne želi sodelovati z ljudmi, ki ene žalijo s kolaboranti, druge s fašisti. Od Kordiša je zahteval opravičilo, ki ga sicer ni dočakal. Je pa več poslank in poslancev njegove besede pospremilo z ploskanjem.

Za zdaj brez glasovanja o investicijah v vojsko

Pestra je bila tudi razprava o zakonu o investicijah, po katerem bi država med letoma 2021 in 2026 za SV namenila 780 milijonov evrov, od tega večino za nabave oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine, načrtovan pa je tudi nakup letala in dveh helikopterjev. Pri tem bo letna poraba sredstev v prvih dveh letih 100 milijonov evrov, v naslednjih štirih letih pa 145 milijonov evrov na letni ravni.

Po besedah Tonina bi v tem primeru za varnost na prebivalca Slovenija namenila nekaj več kot 200 evrov. Primerljive države, kot so Estonija, Latvija in Litva, pa namenijo približno med 400 in 500 evrov na državljana. "Ta zakon je ključen, da lahko ustrezno opremimo Slovensko vojsko in predvsem, da popravimo stare krivice," je poudaril Tonin in spomnil, da se je od leta 2010 obrambni proračun tako rekoč razpolovil.

V razpravi so bili koalicijski poslanci in SNS-a naklonjeni zakonski rešitvi, medtem ko so bili v opoziciji do zakona kritični, češ da denarja za take nakupe ni. Razpravo so poslanci sklenili z zavrnitvijo opozicijskih dopolnil. O predlogu zakona DZ ni odločal, saj je vložen predlog za razpis posvetovalnega referenduma, o čemer mora DZ odločiti še pred potrjevanjem predloga zakona.

Uzakonitev zaprtja trgovin ob nedeljah in praznikih

DZ je sprejel tudi novelo zakona o trgovini, po kateri trgovine ob nedeljah in praznikih ne bodo smele več poslovati. Izjema so manjše prodajalne na bencinskih servisih, postajališčih in v bolnišnicah ter tudi druge manjše prodajalne, če bodo v njih na dela proste dni stregli kupcem lastniki sami ob pomoči študentov in upokojencev. Zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih so predlagali poslanci Levice, v glasovanju pa so ga podprli tudi poslanci strank SDS, SD, NSi, SAB ter večji del poslancev LMŠ-ja in DeSUS-a. Za je glasovalo 72 navzočih na seji, 13 jih je bilo proti.

"V trgovinski dejavnosti na široko je zaposlenih okrog 115.000 ljudi, del teh jih mora delati ob nedeljah, kar pomeni, da nedelje nimajo kot prostega dneva je ne morejo preživeti s svojo družino," je v prvi obravnavi predloga za zaprtje trgovin ob dela prostih dneh v imenu predlagateljev pojasnjeval Luka Mesec. V Levici so v zakonsko besedilo prenesli poziv Sindikata delavcev trgovine Slovenije v poslanici pred praznikom dela, naj trgovine ob nedeljah in na dela proste dni tudi po koncu epidemije covida-19, ki je praktično ustavila javno življenje, ostanejo zaprte. Sprejem v DZ-ju so poskušali doseči že do poletja, a jim je podpora koalicijskim dopolnilom na zadnji predpočitniški seji te načrte prekrižala.

Tretjo obravnavo so poslanci tako opravili šele na septembrski seji. Novela zakona je tako sprejeta, veljati pa bo začela 15 dni po objavi v uradnem listu. Z njeno uveljavitvijo trgovci ob nedeljah in z zakonom določenih prostih dneh ne bodo več smeli določiti obratovalnega časa prodajaln. Izjeme so prodajalne s prodajno površino do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah ter v bolnišnicah.

Prav tako bodo lahko ob nedeljah in dela prostih dneh odprte preostale manjše prodajalne s površino do 200 kvadratnih metrov, če bodo delo v njih opravljali nosilci trgovinske dejavnosti oz. njihovi zastopniki, lahko pa tudi dijaki, študenti in upokojenci.

Vprašanje, ali naj bodo trgovine ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, buri javnost že desetletja. Z njim se je ukvarjalo ustavno sodišče, septembra 2003 so o njem povprašali tudi državljane na referendumu. Prepoved nedeljskega obratovanja trgovin je takrat podprlo nekaj več kot 57 odstotkov volivcev, ki so prišli na volišča.

Poleg spoštovanja referendumske volje so v Levici predlagane rešitve utemeljevali tudi s pretiranim potrošništvom. Z zaprtjem trgovin na en dan v tednu bi dali tudi priložnost našemu planetu, je menil Mesec. S tem bi namreč lahko začeli spravljati potrošnjo v neke podnebne okvire, da bomo lahko planet pustili zanamcem v približno v takem stanju, kot smo ga dobili sami.

Vlada zaprtja trgovin ob nedeljah ne podpira

Za zaprtje trgovin ob nedeljah so glasovali poslanci večjega dela koalicije, a vlada ga ne podpira. "Trgovina je strateška panoga za slovensko gospodarstvo," je v petek v DZ-ju dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc in dodal, da vlado skrbijo posledice, ki jih utegne imeti ukrep v že tako zaostrenih gospodarskih razmerah za trgovino, njene zaposlene, dobavitelje, turistične kraje.

Namesto uzakonjanja zaprtja trgovin se vlada zavzema za socialni dialog. "Vlada se zaveda, da predlog odgovarja na razumljive in upravičene pozive zaposlenih v trgovini," je dejal Zajc. Spomnil pa je, da še do konca leta 2022 velja kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, po kateri mora biti večina prodajaln vseh 15 praznikov zaprtih, nedeljsko delo pa je omejeno na 12 nedelj v letu.

Noveli zakona ostro nasprotujejo tudi v Trgovinski zbornici Slovenije, kjer omenjajo tudi možnost ustavne presoje. Kot so opozorili že spomladi ob vložitvi zakonskega besedila v parlamentarno proceduro, bi zaprtje prodajaln ob nedeljah pomenilo upad prihodka in zmanjšanje gospodarske aktivnosti, v časih, ko je treba vse napore usmeriti v doseganje gospodarske rasti, pa je potrošnja ključna za doseganje gospodarske rasti.

DZ za večjo vlogo vodje državnega tožilstva

DZ je z 51 glasovi za in 37 proti sprejel tudi novelo zakona o državnem tožilstvu, s katero želi vlada dodatno okrepiti vlogo vodje državnega tožilstva pri zagotavljanju učinkovitosti in enotnosti pregona. Tako naj bi bilo zavrženj kazenskih ovadb manj, meni vlada.

V primeru hujših kaznivih dejanj bo dal tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe osnutek akta na vpogled vodji tožilstva. To bo glede na novelo storil takrat, ko ni suma, da je osumljenec storil naznanjeno kaznivo dejanje. V primerih kaznivih dejanj, za katera je predpisana več kot osemletna zaporna kazen, pa se bo vodja tožilstva o razlogih za zavrženje posvetoval še z dvema državnima tožilcema.

V opozicijskih Levici, SAB-u, LMŠ-ju in SD-ju so z dopolnilom sicer predlagali, da se ta člen črta, ker po njihovem mnenju posega v neodvisnost tožilca. Državni tožilec je pri svojem delu po njihovih pojasnilih vezan na ustavo, zakone in mednarodno ratificirane pogodbe. Če bodo dopustili, da bodo tožilci podvrženi obveznemu zakonskemu nadzoru in vsebinskemu vmešavanju v njihovo strokovno odločitev, se bo v njihovo delo prikradla politika, so menili. Vendar dopolnilo ni bilo sprejeto.

Novela poleg omenjenega člena tudi usklajuje slovenski pravni red z evropsko uredbo o Agenciji EU-ja za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in odpravlja nepravilnosti, ki jih je pri izvajanju in evidentiranju pripravljenosti in dežurstva državnega tožilstva ugotovilo Računsko sodišče.

DZ v nadzorni svet STA-ja imenoval Radovana Cerjaka

Državni zbor je na predlog vlade s potrebno večino vseh poslancev za preostanek mandata nadzornega sveta Slovenske tiskovne agencije (STA) do 11. decembra 2023 med nadzornike agencije imenoval pravnika Radovana Cerjaka. Za je glasovalo 47 poslancev, proti jih je bilo 35. Do Cerjakovega imenovanja so bili kritični v večjem delu opozicije.

Minister za kulturo Vasko Simoniti je Cerjaka predstavil kot pravnega strokovnjaka, ki bo po mnenju ministrstva in vlade dobro opravljal nadzorstveno vlogo v nadzornem svetu STA-ja. Zavrnil je opozicijske očitke, da bi morala zdajšnja vlada končati postopek imenovanja nadzornika, ki ga je začela prejšnja vladna ekipa, ne pa objaviti novega javnega poziva. Opozoril je, da vlada Marjana Šarca v zahtevanem roku v DZ ni poslala predloga kandidata.

Ministrovi razlagi je v predstavitvi stališč poslanskih skupin pritrdila Alenka Jeraj (SDS).
Poslanci Levice, LMŠ-ja, SD-ja in SAB-a so se že pred glasovanjem v skupni izjavi izrekli proti Cerjakovemu imenovanju v nadzorni svet STA-ja. "Ugotavljamo, da kandidat ne izpolnjuje niti strokovnih pogojev niti etičnih meril za imenovanje predstavnika ustanovitelja v nadzornem svetu STA," so zapisali. Očitali so mu, da med drugim tudi ne izpolnjuje pogoja delovnih in vodstvenih izkušenj.

V Levici, LMŠ-ju, SD-ju in SAB-u so prav tako opozorili na vprašanje konflikta interesov, saj po njihovih navedbah Cerjak "redno sodeluje z Novo24TV, Demokracijo in drugimi mediji, ki so povezani z največjo koalicijsko stranko, ter nastopa v vlogi odvetnika le-teh v pravnih postopkih". Menijo, da želi SDS s Cerjakovim imenovanjem "po svoji meri prikrojiti medijski prostor" in s tem resno ogroziti neodvisnost STA-ja.