Poslanci pa očitno menijo drugače – DZ je s 65 glasovi za in 12 proti presodil, da je predlog novele zakona o trgovini, ki predvideva nedeljsko zaprtje trgovin in ga je v državni zbor na podlagi poziva sindikata vložila Levica, primeren za nadaljnjo obravnavo.

Slišati je bilo številne pozive k socialnemu dialogu, zato je v nadaljevanju obravnave pričakovati usklajevanje med socialnimi partnerji.

Sorodna novica Nedeljska trgovinska saga: 17 let začaranega kroga istih pomislekov

Na nasprotnih bregovih

Tudi predsednik vlade Janez Janša, ki je konec aprila že izrazil naklonjenost predlogu, je v torek zapisal, da ni primerno sprejemati takšnih odločitev brez predhodne obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu. Trgovine bodo po njegovih besedah sicer ob nedeljah zaprte, razen nujno potrebnih izjem, dogovorjenih v okviru socialnega dialoga. Trgovine so zdaj zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja novega koronavirusa ob nedeljah in na dela proste dni zaprte. Vlada bo o tem, kdaj bi ta odlok lahko spremenila, razpravljala v četrtek.

Medtem pa so v sindikatu delavcev trgovine pozvali, naj nedeljsko zaprtje obvelja za vedno. Njihov poziv je v predlogu novele zakona povzela Levica in ga predložila DZ-ju, sindikat bo imel na to temo dopoldne novinarsko konferenco.

V trgovinski zbornici v nasprotju s sindikatom menijo, da zdaj ni pravi čas za takšno odločitev, saj bi morali spodbujati potrošnjo in sprejemati ukrepe za ohranjanje delovnih mest. Vlada je s tem soglašala. Zaradi posledic epidemije na trgovinsko dejavnost, ki predstavlja 34 odstotkov vseh prihodkov gospodarstva, predlog po njenem mnenju ni primeren.

Poslanci predlogu večinoma naklonjeni

Kot je bilo slišati v predstavitvi stališč poslanskih skupin, so bili poslanci večinoma naklonjeni predlogu Levice za zaprtje trgovin ob nedeljah, saj imajo tudi zaposleni v trgovinski panogi pravico do nedeljskega počitka. Željo po zaprtju trgovin ob nedeljah so državljani že pred leti izrazili na referendumu, zaposleni v panogi pa že leta opozarjajo, da bi morala biti nedelja tudi zanje prost dan, sta med drugim poudarila Luka Mesec in Željko Cigler iz Levice. Znova sta izrazila prepričanje, da je mogoče vse nakupe opraviti v prvih šestih dneh tedna, ustreznost takšne rešitve pa po njunih besedah dokazujejo tudi izkušnje iz številnih drugih držav.

Robert Pavšič (LMŠ) se je strinjal, da je dovolj možnosti za nakupe od ponedeljka do sobote, zaprtje trgovin ob nedeljah pa bi zaposlenim v panogi prineslo več prostega časa. Če se zaposleni z zaprtjem strinjajo, ovir za potrditev zakona po njegovih besedah ni. Je pa spomnil, da bodo delavci s prostimi nedeljami ostali brez pomembnega dodatka k plači, zato je sindikate vprašal, ali so podporo zaposlenih res dovolj dobro preverili. Poudaril je tudi, da zaprtje trgovin ob nedeljah ne sme postati izgovor za odpuščanja.

Sorodna novica Poslanska skupina SDS kljub nenaklonjenosti vlade podpira zaprtje trgovin ob nedeljah

Z zaprtjem trgovin ob nedeljah se strinjajo tudi v SD-ju, pri čemer pravico do nedeljskega počitka po besedah Meire Hot poudarjajo kot eno ključnih pravic delavcev. Strinjala se je, da v nekaterih sektorjih brez nedeljskega dela ne gre, zato si v SD-ju prizadevajo, da bi tudi tem delavcem omogočili dva zaporedna prosta dneva in ustrezno dodatno plačilo za delo v neugodnih terminih. Je pa Levici očitala, da predlog zakona ni bil deležen socialnega dialoga.

Na to je opozoril tudi Janez Moškrič (SDS), ki je poudaril, da takšnega zakona brez obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu ne bi smeli sprejeti. V SDS-u predlog sicer podpirajo. Podobno je tudi stališče NSi-ja, kjer socialni dialog po besedah Mihaela Prevca vidijo kot pomemben element obravnave predloga takšnega zakona. Predlogu prav tako ne bodo nasprotovali v SAB-u, kjer so po besedah Marka Bandellija sicer prepričani, da bi se morali potrošniki sami vzdržati nakupovanja ob nedeljah. Zavedajo se, da gre pri tem vprašanju za več vidikov – med drugim je pod vprašajem preživetje manjših trgovin –, vendar pretehta dobro zaposlenih, je poudaril.

SMC in SNS podpirata "svobodno gospodarsko pobudo"

Manj enotni so v DeSUS-u, kjer naj bi predlog po besedah Roberta Polnarja podprli trije poslanci, dva pa sta mu podporo že odrekla. Polnar je poudaril, da izkušnje iz preteklih tednov kažejo, da se je nedeljski promet porazdelil na druge dni. "Videli smo, da se lahko tako kupci kot trgovci novim razmeram hitro prilagodijo," je dejal.

V SMC-ju predloga ne podpirajo. Kot je pojasnila Janja Sluga, se zavzemajo za svobodno gospodarsko pobudo, sploh pa ne bi smeli takšnih sprememb po njihovem mnenju uvajati v takšnih razmerah, kot so zaradi koronavirusne krize zdaj. "Predlog zakona prihaja v napačnem času in se odmika od vseh smiselnih ukrepov, sprejetih v zadnjem času za omilitev posledic krize," je poudarila. Če se bo vendarle izkazalo, da se noveli obeta zadostna podpora, bi bilo smiselno razmisliti vsaj o razširitvi izjem, ki jim bo še naprej dovoljeno odprtje, je dodala.

Da država ne bi smela posegati v svobodno gospodarsko pobudo, je poudaril tudi Jani Ivanuša (SNS). "Če bomo danes začeli s trgovinami, ali bomo jutri nadaljevali z gostilnami in pojutrišnjem z zdravstvenimi delavci," se je vprašal. Predloga tako v SNS-u ne podpirajo. Da je treba biti pri poseganju v svobodno gospodarsko pobudo previden, so se večinoma strinjali tudi v drugih poslanskih skupinah. Vendar pa so presodili, da takšen ukrep ne predstavlja nedopustnega posega v ustavno pravico.

Na poslanskih klopeh več predlogov

DZ je z 79 glasovi za in nobenim proti potrdil spremembo zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP). S spremembo se spreminja višina in dodeljevanje državne podpore razvojnim projektom in dejavnostim parkovnih občin, ki naj bi jim vsako leto namenili 0,2 odstotka dohodnine, pobrane v državi, znesek pa bi si župani razdelili glede na medsebojni sporazum.

Poslanci so danes podprli tudi dopolnili, ki določata namensko porabo sredstev in ustrezen nadzor nad to porabo.

DZ bo odločal še o vladnem predlogu novele zakona o športu za javno objavo podatkov iz razvidov športnikov in strokovnih delavcev, ki jih vodi in upravlja Olimpijski komite Slovenije, o predlogu državnega sveta za dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti s podporo matičnega odbora DZ-ja za zdravstvo ter o predlogu državnega sveta za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju brez podpore odbora DZ-ja.

Za zaprtimi vrati bo obravnaval tudi vmesno poročilo o opravljeni parlamentarni preiskavi o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank ter na koncu odločal o številnih kadrovskih zadevah.