Za programsko-produkcijski načrt (PPN) in finančni načrt za leto 2024 je glasovalo 13 svetnikov, proti so bili trije.
"Načrt smo sprejeli s pričakovanjem, da uprava v kratkem času pripravi tudi program finančne, programske, sistemske in kadrovske reorganizacije RTV Slovenija in tako tudi sama poskuša optimizirati delovanje in v prihodnje omogočiti boljši program," je na novinarski konferenci po seji povedal predsednik sveta Goran Forbici in dodal, da kot so povedali svetniki, uprava in tudi direktorji, ne gre za razvojni program, ampak preživetveni.
Gledalcem okrnjeni program, tako Forbici, ponuja zadovoljiv program, podoben programu prejšnjih let. "Zagotovo to ni program, ki ga je na eni strani obljubljala uprava ali direktorji v svojih predstavitvah, ko so kandidirali za funkcije, zagotovo to ni program, ki ga pričakuje javnost, ni program, ki bi v celoti izpolnjeval naloge, ki jih RTV Slovenija nalaga zakon," je pristavil predsednik sveta.
Po Forbicijevih besedah PPN podoben obseg programa kot lani zagotavlja zgolj za prvega pol leta. "Za naslednjo polovico leta pa bo treba, če želimo govoriti o kakovostnem programu, treba najti notranje rešitve, hkrati pa mora vlada ali pa državni zbor, kot predstavnik ustanovitelja RTV Slovenija, zagotoviti dodatna sredstva," je opozoril in dodal, da je zato sprejeti PPN zgolj šestmesečni načrt.
Martić: Informativni program smo okrepili
"Zahvalil bi se vsem svetnicam in svetnikom za sprejetje PPN-ja in finančnega načrta. Ne zato, ker nam bo zdaj lažje, ampak zato, da bomo sploh lahko nadaljevali delo v dobro naših uporabnikov, gledalk, gledalcev, poslušalk, poslušalcev, bralk, bralcev," je v uvodu dejal predsednik uprave Zvezdan Martić.
Po njegovih besedah je na voljo bistveno manj denarja kot prejšnja leta, a je vseeno zadovoljen. "To, da nam je s toliko manj denarja uspelo narediti takšen predlog programa, je znak, da so se mnogi potrudili in poiskali rešitve," je povedal predsednik uprave.
Dodal je še, da jim je vsemu govorjenju o rezih in krčenju navkljub vseeno uspelo do določene mere okrepiti dnevnoinformativni program na televiziji, ki je bil pod prejšnjim vodstvom dve leti "na udaru". Veseli ga tudi, da se nič ni vzelo invalidom in narodnostnim manjšinam.
"Uprava je z današnjim sklepom dobila dodatno težko nalogo, ki pa ni samo naša, ampak naloga vseh v tej hiši, da na drugačen način organiziramo procese, razmere med enotami, in ne nazadnje s tem tudi upravičimo dodatno zahtevo ustanovitelju po ureditvi financiranja," je sklenil Martić.
Horvat: Mislim, da smo izpolnili pričakovanja ljudi
"Niti v sanjah si nisem predstavljala, da bom programski načrt pripravljala s tako zelo nizkimi proračunskimi sredstvi, sploh v primerjavi s prejšnjimi vodstvi. Kljub temu bo v programu za prihodnje leto ogromno zanimivih oddaj, mislim, da smo finančnim težavam navkljub izpolnili pričakovanja ljudi, ki želijo videti glavne športne dogodke in dogodke s področja kulture, ki želijo relevanten informativni program in ki pričakujejo razvedrilne oddaje," pa je na novinarski konferenci dejala direktorica Televizije Slovenije Ksenija Horvat.
Štular: Vstopamo v najbolj nestabilno obdobje
"Vstopamo v najbolj nestabilno obdobje v zadnjih deset, če ne še več letih," pa je svoj nagovor začel direktor Radia Slovenija Mirko Štular. "Kolegicam in kolegom bi se zahvalil za ekstremno intenzivno pripravljanje PPN-ja v zelo kratkem času, v zelo omejenih finančnih okvirjih. To kar smo dobili, je, roko na srce, s stisnjenimi zobmi. A če želimo biti relevantni, moramo ohraniti razvojni pogled," je nadaljeval in dodal, da si je treba prizadevati za ohranitev dosegov vseh šestih radijskih programov na klasičnih platformah obenem pa povečati njihov doseg na digitalnih platformah.
Jakopič: Upamo, da se bo MMC lahko začel krepiti
"PPN 2024 smo na MMC-ju pripravili zelo ambiciozno v vsebinskem in razvojnem smislu. Zadnje leto in pol je bil naš novičarski portal brez operativnega urednika, kar se je poznalo na klikanosti in dosegu portala," je kot zadnja na novinarski konferenci povedala digitalna direktorica Kaja Jakopič in dodala, da s potrjenim PPN-jem, ki je prinesel reze tudi v sredstva MMC-ja, "nismo zadovoljni". Direktorica upa, da se bo v bližnji prihodnosti digitalni steber RTV-ja vendarle lahko začel krepiti. Po njenih besedah so načrti MMC-ja za prihodnje leto nagovoriti še širše občinstvo, v pripravi so vsebinski projekti v povezavi s kolegi z radia in televizije, prenovljena bo aplikacija RTV 365, načrtuje se prenova iskalnika in interakcije z uporabniki spletne strani. "Toliko s strani najmlajše in najmanjše enote," je sklenila.
Rezi čakajo vse enote
Vse enote in vse programe čakajo rezi, tako televizijo, radio kot MMC, nekatere oddaje bodo ukinjene, nekaterih bo manj, informativni program se bo po napovedih krepil. Dnevnik bo podaljšan na 30 minut, Odmeve čaka celovita prenova, ob koncih tedna se na spored vrača oddaja Politično. Na drugi strani pa se ukinja oddaja Panorama na 2. sporedu, saj ni dosegla zastavljenih ciljev. Oddaje Kultura ne bo več v informativnem bloku pred 20. uro, temveč samo po Odmevih.
Športni program za prihodnje leto obljublja prenos poletnih olimpijskih iger in evropskega nogometnega prvenstva. V razvedrilnem programu bodo izvedli Pesem Evrovizije, odpovedali pa se bodo Popevki, Melodijam morja in sonca, Festivalu šansona in Poletni noči. Zaradi varčevanja naj bi televizijski program precej skrčili. Filmov in risank naj bi bilo manj. Prav tako naj bi krčili programe Radia Slovenija.
Največji prihodek je prispevek, največji odhodek plače zaposlenih
Uprava zavoda v predlogu finančnega načrta za leto 2024 načrtuje tako celotne prihodke kot odhodke v višini približno 142,24 milijona evrov, pri čemer načrtovani presežek prihodkov nad odhodki znaša 1500 evrov. Pri tem so upoštevali zagotovilo vlade, da bo nakazala deset milijonov evrov za sofinanciranje radijskih in TV-programov za narodne manjšine.
Med načrtovanimi prihodki je največja postavka RTV-prispevek, ki se že leta ni uskladil z inflacijo, s katerim naj bi dobili nekaj manj kot 99 milijonov evrov. Med načrtovanimi odhodki pa največ znašajo odhodki za pokrivanje stroškov dela redno zaposlenih, in sicer dobrih 85 milijonov evrov.
Za drugo polovico leta bo denarja zmanjkalo
Za drugo polovico leta načrtujejo intenzivno iskanje dodatnih sredstev, med drugim se nameravajo obrniti na ustanovitelja, ki naj zagotovi stabilno financiranje.
V razpravah je bilo na seji večkrat poudarjeno, da se svetniki odločajo med dvema slabima možnostma, in sicer potrditvijo močno okrnjenega PPN-ja ali njegovo zavrnitvijo. V slednjem primeru bi se v prihodnjem letu program izvajal po dvanajstinah, z novim načrtom vsak mesec, a na ta način bi imeli na voljo manj sredstev.
Uprava je sicer popravljen predlog načrta svetnikom posredovala v sredo popoldne. Predvideva, da bodo oddaje zgostili v prvem polletju 2024, ko bo oddaj in filmov le malo manj kot letos, zato pa je od julija do decembra predvidenih nič nekaterih oddaj. Martič je dodal, da se bodo v prvih mesecih trudili zagotoviti dodatna finančna sredstva, da do "mrka v programu ne bo prišlo". Pojasnil je tudi, da finančni načrt ne sme predvidevati izgube, saj je to nezakonito.
Dva člana uprave sta proti
Dva člana uprave RTV-ja, Simon Kardum in Franci Pavšer, sta o PPN-ju podala ločeno mnenje in se z njim ne strinjata. Kardum je opozoril na današnji podpis sporazuma med vlado in socialnimi partnerji o uskladitvi plač z inflacijo v prihodnjem letu, kar bo za RTVS na odhodkovni strani pomenilo 1,9 milijona evrov več, ki niso predvideni v načrtu. Pavšer pa je opozoril, da kadrovski načrt ni usklajen z enotami in dejal, da bodo s krčenjem programa izgubili tudi občinstvo, ki ga bodo težko pridobili nazaj.
Člani sveta so v razpravi opozorili predvsem na zgoščevanje nekaterih oddaj in filmov v prvega pol leta, v drugem delu pa teh oddaj ni predvidenih. Svetniki so želeli zagotovilo, da se mrk ne bo zgodil, a jim Martić zagotovila ni mogel dati, saj morajo ukrepe za pridobivanje sredstev ali zmanjševanje stroškov še pripraviti. Dodal je, da zgoščevanje v prvi polovici leta pomeni tudi, da gledalci, poslušalci in bralci ne bodo občutili velikih rezov v program.
Sicer so pohvalili nekatere spremembe predloga, in sicer povečanje števila risank, dokumentarnih oddaj in tujih filmov ter manjše zmanjševanje števila radijskih oddaj na vseh treh radijskih programih. A opozorili, da cilji in dejanja v programskem načrtu niso usklajena, saj se na primer želijo približati mladim, ob enem pa zmanjšujejo število oddaj Male sive celice.
Nekateri člani sveta so poudarili, da morajo delavci, svet in uprava pritisniti na vlado, da zagotovi financiranje, saj mora po zakonu o vladi izvrševati pravice in dolžnosti, ki pripadajo Republiki Sloveniji kot ustanoviteljici zavoda.
Pohvalili so tudi več sredstev za naložbe, ob tem pa izrazili pomislek o nakupu električnih avtomobilov. Opozorili so, da bi lahko z nakupom počakali še kako leto, ko bo finančna situacija boljša. Martić je odgovoril, da gre za investicije, kar je druga vreča denarja kot za stroške produkcije, ob tem pa se morajo držati tudi zelenih zavez.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje