Razpravi o azbestnem zakonu, na katero je državni svet vložil veto, so prisostvovali tudi člani Zveze sindikatov azbestnih bolnikov, ki so s tem spet izrazili nestrinjanje z rešitvami, ki pravico do odškodnine priznavajo le osebam, ki so za azbestozo zboleli na delu, upravičenci zaradi vplivov v okolju pa bodo od zdaj le osebe z najhujšo bolezensko obliko - mezoteliomom.
Razlog za svetniški veto je bila zožitev novele le na pravice tistih ljudi, ki so zboleli za mezoteliomom - najhujšo obliko bolezni.
Po mnenju državnega sveta, ki se mu pridružuje tudi parlamentarna opozicija, bi morala biti pravica do predčasne upokojitve za obolele vezana le na bolezen, ne pa tudi na invalidnost, pokojninsko dobo in starost. Hkrati bi morali zagotoviti odškodnine dedičem, uzakoniti register delavcev, izpostavljenih azbestu, in omogočiti enake pravice vsem, ki so zboleli zaradi tovrstne izpostavljenosti.
Medtem ko LDS, SD in SNS zakonu odločno nasprotujejo, pa koalicija določila podpira, saj meni, da je razširitev upravičencev po okolijskem načelu težka naloga. Stranke vladajoče koalicije pričakujejo, da bo predmet dodatne širitve odločen v posebnem zakonu.
Slovenija je dobila zakon, ki prepoveduje proizvodnjo in promet z azbestnimi izdelki, leta 1996, kasneje pa je bil dopolnjen ali spremenjen še trikrat.
Verski zakon za las skozi rešeto
Koaliciji je ob obstrukciji opozicije, ki se ji je pridružil tudi vladni DeSUS, s poslancema narodnih manjšin s 46 glasovi uspelo sprejeti zakon o verski svobodi. Poslanec SDS-a Bogomir Zamernik se je glasovanja vzdržal.
Parlament je vladni zakon o verski svobodi potrdil, potem ko mu to julija zaradi nesklepčnosti ni uspelo. Tudi takrat so za nesklepčnost poskrbeli poslanci opozicije in vladnega DeSUS-a zaradi nestrinjanja z vsebino predlaganega zakona.
Opozicija in DeSUS vladnemu zakonu nasprotujeta, ker naj bi verske skupnosti postavljal v neenakopraven položaj, privilegirana naj bi bila Rimskokatoliška cerkev, hkrati pa naj ne bi bilo upoštevano ustavno načelo ločitve države in verskih skupnosti. V LDS-u so prepričani, da je koalicija v preteklih mesecih nekaterim verskim skupnostim zagotovila dodatna finančna sredstva, zato je po njihovih besedah razlogov za obstrukcijo več kot dovolj. Po nekaterih napovedih pa bi lahko zakon romal tudi v presojo na ustavno sodišče.
Nasprotniki zakona bodo počakali na morebitni veto DS-a, ustavno pritožbo ali pa bodo predlagali njegovo takojšnjo prenovitev.
Kritično do delovanja sklada v letu 2004
DZ je po obravnavi poslovanja Sklada kmetijskih zemljišč Slovenije za leto 2004 predlagal vladi, naj pripravi ustrezne spremembe zakonodaje. Poslanci predlagajo spremembe pri zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in zakona o kmetijskih zemljiščih, vladi pa svetujejo tudi preučitev možnosti za skrajšanje koncesijskih pogodb za gozdove v državni lasti. Sklad v preteklosti ni sprejemal dolgoročnih razvojnih načrtov, zaradi česar so nastajale številne napake pri delovanju, ki pa so po mnenju vladajoče koalicije v večini že odpravljene.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje