Predstavniki različnih civilnodružbenih gibanj so obenem pozvali lokalno oblast, ki je v rokah stranke SD, naj ne zavlačuje in naredi vse, da se to dopolnilo sprejme, je na skupni novinarski konferenci pred parlamentom dejala Nika Kovač z Inštituta 8. marec. Prepričani so, da bo lokalna oblast to tudi naredila. "Prebivalci in prebivalke Anhovega nam pogosto govorijo, da se počutijo same v svojih bojih, in največ, kar mi lahko naredimo, je, da jim vse organizacije, ki smo se povezale v bitki za referendum, damo svojo podporo in jasno sporočilo, da nas je veliko v tem boju."
Zakonsko dopolnilo, ki bi zagotovilo financiranje vodovoda
V Gibanju za pitno vodo so poslance ponovno prosili, naj podprejo dopolnilo, s katerim bi v proračunih za leti 2022 in 2023 zagotovili 1,2 milijona evrov za gradnjo neodvisnega vira pitne vode s povezavo na vodovodni sistem Mrzlek. Prejšnji teden so zagnali tudi spletno peticijo. Po zadnjih podatkih, objavljenih na spletni strani Inštituta 8. marec, je peticijo do zdaj podpisalo 8923 ljudi.
"Veliko ljudi se je na akcijo odzvalo, v neki obliki so se odzvale tudi vse politične stranke," je povedal Miha Stegel iz Civilne iniciative Danes. Veseli jih, da je dopolnila vložila opozicija in trdno verjamejo, da jih bo podprla tudi koalicija, ki bo s tem omogočila, da se lahko urgentno začne reševati ta problematika.
"Prebivalci Anhovega ne pristajamo na to, da bo Mrzlek za nas sekundarni vir, ampak hočemo, da je glavni," pa je bil jasen prebivalec Anhovega Franc Bevčar. Njegov sokrajan Bogomir Bavdaž je ob tem opozoril, da se na račun domačinov kuje dobiček, ki se nato nosi v Italijo in Avstrijo.
Uroš Macerl iz Eko kroga je pojasnil, da imamo ob pojavu problema dve možnosti: da najdemo rešitev ali pa, da najdemo izgovore. Kar se tiče Anhovega in zagotavljanja pitne vode, po njegovih besedah ni več treba iskati rešitve, saj jih s tem dopolnilom imamo. "Naše sporočilo lokalnim oblastem in vsem politikom je, da izgovorov ni in jih ne sprejemamo, da se zagotovijo sredstva in da se zagotovi tem ljudem pitno vodo, ker si po vsem tem, kar se desetletja dogaja z njimi, to zaslužijo," je poudaril.
Zakaj ni razglašeno vodovarstveno območje
Aljoša Petek iz Pravno-informacijskega centra je spomnil na ustavo, ki določa, da ima vsakdo pravico do čiste pitne vode. Kot je dejal, je jasen tudi zakon o vodah: "Kjer koli se črpa pitna voda za ljudi, je treba razglasiti vodovarstveno območje". Nerazumljivo in nesprejemljivo pa se mu zdi, da se že desetletja tako lokalna kot državna politika distancirata od teh določb.
Na kršenje ustave v primeru Anhovega je opozorila tudi Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije. Absurdno se ji zdi, da politika to ignorira, zato se je pridružila pozivom politikom, da se iz proračuna zagotovijo sredstva za zagotovitev pitne vode prebivalcem Anhovega. Brini Sotenšek, prav tako iz društva za preučevanje rib, se zdi nesprejemljivo, da se je Salonitu Anhovo odobrilo podaljšanje vodnega dovoljenja za tehnološko rabo, čeprav se ve, da se hkrati na istem mestu nezakonito odvzema tudi voda za pitno vodo. Takšni odvzemi so sicer problematični tudi z vidika varstva narave.
Problem anhovske cementarne
Prebivalci Anhovega že dovolj trpijo zaradi preteklih sprenevedanj cementarne Anhovo, zdaj pa je na voljo dovolj dokazov in podatkov, da se lahko ustavijo novo kršenje človekovih pravic in nove grožnje naravi, pa je prepričana Katarina Žakelj iz društva Cipra Slovenija.
"Ni več vprašanje, ali se problem da rešiti ali ne, je samo vprašanje, ali ga odločevalci hočejo rešiti ali ne," je povedala Urša Zgojznik iz društva Ekologi brez meja.
Podporo prebivalcem Anhovega ter dopolnilu je izrekla tudi Katja Huš iz Greenpeacea Slovenija. Kot je pojasnila, ima vsakdo v Sloveniji pravico živeti v zdravem življenjskem okolju.
Za Gajo Brecelj iz Umanotere je nesprejemljivo, da se v 21. stoletju v tako razviti in z vodo bogati državi prebivalcem nekega naselja prepoveduje ustavna pravica do zdravega življenjskega okolja. "Zdravje in okolje ne smeta biti predmeta političnih igric," je povedala.
"Takšnemu izsiljevanju, ki smo mu priča na vseh ravneh, moramo reči stop. Ljudje tam nujno potrebujejo nov vodovod, zagotovijo jim ga lahko poslanci že ta četrtek in s tem postavijo temelje za nadaljnji boj proti škodljivim interesom," pa je ocenil Jan Štrukelj iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost.
Alenka Kreč Bricelj iz društva Smetumet je izrazila prepričanje, da ljudem, ki so glasovali proti škodljivemu zakonu o vodi, ni vseeno, kaj se dogaja v Anhovem. Zavedati se je treba, da je zdravo življenjsko okolje naša pravica in da je dolžnost države, da to zagotovi, je dejala.
Občina Kanal ob Soči ostro zavrača očitke
Na Občini Kanal ob Soči ostro zavračajo očitke, da lokalna oblast zavlačuje priklop na alternativni vodni vir Mrzlek. Kot so zagotovili, je občina letos izvedla številne dejavnosti za namene ustrezne ureditve vodooskrbe na območju Krajevne skupnosti Anhovo - Deskle in za priklop na alternativni vodni vir.
Županja Tina Gerbec je v sporočilu za javnost, objavljenem po novinarski konferenci, očitke, da lokalna oblast s priklopom zavlačuje označila za neresnične. "V letu 2021 je bilo narejeno veliko dela, zato ostro zavračamo neresnične trditve, da občina zadeve zavlačuje," je zapisala.
Kot je navedla, so na seji sveta Krajevne skupnosti Anhovo - Deskle, na sestanku občinskih svetnikov s tega območja in krajanom ob različnih priložnostih ter tudi širši javnosti že predstavili izvedene dejavnosti glede te problematike.
"V letošnjem letu smo izdelali projektno dokumentacijo in smo tik pred vložitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo obvoda vodovoda zunaj industrijske cone v Anhovem. Sredstva za izvedbo investicije so zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2022. Povezava je nujno potrebna tako za priklop na Mrzlek kot tudi za priklop na vodarno Močila, ki se obnavlja," je pojasnila.
Prav tako letos gradijo kanalizacijo skozi naselje Prilesje in v sklopu te gradnje so predvidene tudi ločene cevi za izpeljavo razvoda skozi naselje za priklop na Mrzlek.
Obenem občina s podjetjem Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica in projektanti pripravlja najboljše rešitve trase za priklop na vodovodni sistem Mrzlek. Kot je zagotovila, imajo za pripravo projektne dokumentacije, ki bo omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja, v proračunu za prihodnje leto rezerviranih 28.000 evrov. Brez pravnomočnega gradbenega dovoljenja izvedba priklopa ni mogoča, je pojasnila.
Županja je poleg tega poudarila, da do konca leta 2020 priklop na vodni vir Mrzlek nikoli ni bil v načrtih občine. Zato mora občina zdaj pridobivati vso projektno dokumentacijo od začetka.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje