Odtlej se je zgodilo marsikaj: doživeli smo zamenjavo vlade, za zapahe so spravili nekaj nedotakljivih, v javnost pa dan za dnem prihajajo informacije o novih potezah v boju s korupcijo, s katero je globoko prepredena naša družba.

Komisija je v končnem poročilu o nadzoru nad premoženjem predsednikov parlamentarnih strank ugotovila, da sta predsednik SDS-a Janez Janša in nekdanji predsednik Pozitivne Slovenije ter ljubljanski župan Zoran Janković večkrat in sistematično kršila protikorupcijsko zakonodajo.

Bančni podatki, ki jih je zbrala komisija, so pokazali, da je Janković od nastopa županske funkcije leta 2006 dalje na svoje bančne račune v Sloveniji skupno prejel približno 2,4 milijona evrov nakazil, ki niso povezana z rednim osebnim dohodkom, česar pa komisiji ni nikoli prijavil. Komisija je tudi ugotovila, da je leta 2011 na Jankovićev osebni bančni račun prispelo 208.000 evrov z verižnimi transakcijami, ki so se začele v podjetju Grep. Tega so sicer ustanovili posebej za gradnjo športnega parka Stožice. Ta projekt naj bi nekateri vanj vpleteni izkoristili za lastno okoriščanje, pod drobnogledom preiskovalcev se je med drugim znašel tudi ljubljanski župan. Hišne preiskave so kriminalisti opravili septembra 2012, ovadbe pa naj bi bilo pričakovati v kratkem.

Pri Janši pa je komisija ugotovila večkratno kršitev zakonske obveznosti poročanja o premoženjskem stanju pri razpolaganju z gotovino, lastništvu nepremičnin in premičnin ter prevzemanju jamstev in poroštev. Hkrati so ugotovili, da se je Janši premoženje glede na uradno ugotovljene vire dohodkov in premoženja v nadzorovanem obdobju nesorazmerno in nepojasnjeno povečalo za najmanj 210.000 evrov. Komisija je problematizirala tudi Janšev nakup stanovanja v Ljubljani. Podjetje Imos naj bi leta 2005 prek povezanega podjetja Eurogradnje z odkupom in večkratnim preplačilom vrednosti zavezančevih nepremičnin do skoraj polovice sofinanciralo nakup stanovanja. Prav zaradi domnevno spornih poslov Janše z Imosom je Nacionalni preiskovalni urad na tožilstvo poslal kazensko ovadbo. Ovadili so tri ljudi, poleg Janše še nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja, po ugotovitvah policije pa naj bi trojica zlorabila položaj. Zoper Janšo je stekla tudi finančna preiskava.

Neuspešna na upravnem sodišču
Tako Janša kot Janković sta ugotovitvam v poročilu oporekala, jih zavračala in poudarjala, da nista imela možnosti ugovora na očitke. Oba sta na upravno sodišče tudi vložila tožbo zaradi poročila protikorupcijske komisije, poleg tega sta zahtevala izdajo začasnega zadržanja poročila, vendar pri tem nista bila uspešna.

Predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič je ob objavi poročila dejal, da sta možnosti dve; ali člane komisije zaprejo, ker so neutemeljeno očrnili in napadli najvišje predstavnike države, ali pa ti sprejmejo odgovornost in ustrezne ukrepe. V nasprotnem primeru po njegovem mnenju nima več nobenega smisla, da komisija ter zakon o integriteti in preprečevanju korupcije obstajata.

Konec novembra je tričlanski senat KPK-ja presenetil z nepreklicno odstopno izjavo. Klemenčič je pojasnil, da so odstop napovedali že ob objavi poročila, če se nič ne bo spremenilo, in se tudi ni.

SDS: Jasno je, da je poročilo protipravno in politično motivirano
V enem letu se je popolnoma in dokončno izkazalo, da je bilo poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) protipravno in politično motivirano, so ob obletnici objave poročila KPK-ja, ki je obremenilo tudi predsednika SDS-a Janeza Janšo, za STA povedali v omenjeni stranki. "Kot je zapisal Vlado Miheljak, je bila potrebna sprega pouličnih vstajnikov in KPK-ja, da so lahko odstavili našo vlado," pišejo v SDS-u. Glavni motiv za odstranitev vlade je bil po njihovem mnenju strah pred razkritjem bančnega kriminala, glavna žrtev tega početja pa so slovenski davkoplačevalci, "ki sta jim vlada Zorana Jankovića in F21" naložila na ramena odplačilo svojih posojil, še menijo v največji opozicijski stranki.