Ali na konzervah, testeninah, olju, moki ali rižu pogledate rok uporabe? Že dva tedna velja novi pravilnik o splošnem označevanju živil, ki dovoljuje prodajo in razdeljevanje prehranskih izdelkov tudi po preteku datuma minimalne trajnosti, ki ga prepoznamo bo besedah "uporabno najmanj do".
Evropska unija daje članicam čas do konca letošnjega leta, Slovenija pa je s to novostjo pohitela, ker naj bi zaradi tega zavrgli manj hrane, več pa bi je bilo mogoče razdeliti tudi socialno šibkejšim. Ker pred sprejemom pravilnika ni bilo javne in strokovne razprave, smo kmalu po njegovi uveljavitvi poleg navdušenja slišali tudi kritike in pomisleke. Zaskrbljenost je med prvimi izrazila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS). "T. i. dovoljenje za prodajo v neskončnost, to je tisto, kar nas moti," je pomisleke pojasnila Marjana Peterman z ZPS-ja.

Za varnost živil po pretečenem minimalnem roku so odgovorni trgovci, taki izdelki morajo biti ustrezno označeni in na posebnih policah. Zato večina trgovcev za zdaj previdno izjavlja, da pravilnik še proučujejo.
Nekateri so hrano odklonili
Odgovornost za kakovost hrane, ki jo delijo socialno ogroženim, pa prevzemajo tudi humanitarne organizacije. Če so živila tik pred iztekom roka, so že do zdaj prosilce na to posebej opozorili, je povedala Jožica Ličen iz Slovenske Karitas. "Večina ljudi je to vzela s hvaležnostjo, so pa bili nekateri, ki so rekli, ne tega se pa ne gremo. Smo čutili, da se ti ljudje čutijo užaljene," je povedala.
Janez Hribar z biotehniške fakultete v Ljubljani pa je zatrdil, da se lahko za vsako živilo določi končni rok uporabe, brez tistega "najmanj do". Hribar meni, da pravilnik strokovno ni dobro pripravljen. "Pravilnik bo veljal toliko časa, dokler ne bo prišlo do prve zastrupitve," je bil neposreden.
Ali bodo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje vsem tem pomislekom prisluhnili? "Saj to vedno naredimo. Vendar dejstvo je, da je to pravni red, ki je konec tega leta obvezen za vseh 28 držav Evropske unije," je pojasnil minister Dejan Židan.
Porabnikom - poleg pritožb ali dragih laboratorijskih testiranj kakovosti živil - še vedno ostajajo stare, preizkušene metode. "Odprem, pogledam, povoham, pojem, če je v redu," je svojo razložil eden izmed njih. Zakonodaja o živilih upošteva interese pridelovalcev, proizvajalcev, trgovcev, toda končne odločitve bi morale biti vedno v korist porabnika.