Predlagatelji s provopodpisanim Jožetom Tankom (SDS) kot temeljni cilj predloga sprememb zakona o registraciji istospolne skupnosti navajajo ureditev pravnega položaja istospolnih partnerskih skupnosti na področju dedovanja, s čemer naj bi odpravili neskladje zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti z odločbo ustavnega sodišča, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

Vlada navaja, da bo v predlogu družinskega zakonika predlagala, da se istospolna skupnost v vseh elementih izenači z zakonsko zvezo. Poleg tega bo v predlogu zakonika predlagano tudi priznavanje pravnih posledic življenjske skupnosti dveh oseb istega spola, ki nista sklenili zakonske zveze.

S takšno pravno ureditvijo želi v celoti slediti stališču ustavnega sodišča, da gre pri življenjski skupnosti dveh oseb istega spola za enake pravne in dejanske podlage skupnosti, kot to velja za zakonsko zvezo, urejeno v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Ob predlagani spremembi zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti pa bi se lahko splošni predpisi o dedovanju uporabljali le glede dedovanja na deležu skupnega premoženja, kar pa v bistvu pomeni, da se z odločbo ustavnega sodišča ugotovljena ustavna neskladnost sploh ne odpravi, ocenjuje vlada.

Direktor urada za enake možnosti dobil novo vodilno
Vlada je danes iz nekrivdnih razlogov razrešila direktorico urada za enake možnosti Majdo Pučnik Rudl. Za vršilko dolžnosti do imenovanja novega direktorja je vlada danes imenovala Tanjo Salecl, je zapisano v gradivih po seji vlade. Poleg tega je vlada imenovala člane Sveta za uresničevanje načela enakega obravnavanja.

Vršilka dolžnosti bo urad vodila do imenovanja novega direktorja oziroma direktorice po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ šest mesecev.

Zamejskim Slovencem bodo še naprej nudili podporo
Vlada namerava v korist slovenske narodne skupnosti v zamejstvu še naprej, kljub neugodnim gospodarskim razmeram, zagotavljati nemoteno in neokrnjeno finančno podporo, prav tako pa voditi aktiven dialog s sosedami o manjšinski problematiki in izkoristiti vse obstoječe komisije in forume sodelovanja.

Ob tem ni ne primerno ne potrebno zmanjševati že pridobljenih pravic manjšine v Sloveniji samo zato, ker zaščita naše manjšine na drugi strani meje še ni na enaki ravni, so po seji vlade sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Takšen je odgovor poslancu Miranu Györeku (SNS), ki je 19. oktobra na vlado naslovil vprašanje v zvezi s položajem slovenske manjšine na Madžarskem. Med drugim je tudi navedel, da za madžarsko in italijansko manjšino v Sloveniji v splošnem ni mogoče reči, da so jima kratene kakršne koli pravice, toliko bolj očitna pa je razlika v ravnanju Madžarske in Italije do slovenske manjšine.

Györek je še posebej izpostavil položaj slovenske manjšine na Madžarskem, ki je po njegovem v nezavidljivo slabšem položaju, kot je madžarska v Sloveniji. Ena izmed najbolj očitnih razlik je po mnenju poslanca SNS-a že v tem, da madžarska ustava ne predvideva slovenskega predstavnika v njihovem parlamentu, ena večjih težav pa je tudi neredno financiranje.

Madžarska ustanovila Forum za narodne in etnične manjšine
Na vladi so v odgovoru Györeku poudarili, da madžarska ustava ne predvideva predstavnika slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu, vendar pa je Madžarska naredila spodbuden korak v to smer z letošnjo ustanovitvijo Foruma za narodne in etnične manjšine, posvetovalnega telesa za sodelovanje s 13 uradno priznanimi manjšinami v madžarskem parlamentu.