Večina vprašanih po današnjem pisanju Dela meni, da se je EU pri spoprijemanju z izzivi, kot so pandemija, migracije in vojne, odrezal slabo.

Še največ vprašanih, 29 odstotkov, meni, da se je sedemindvajseterica izkazala med pandemijo covida-19, pri vojni v Ukrajini (17 odstotkov) in podnebni krizi (17).

Precej slabšo vlogo je v očeh javnosti odigrala Unija pri migrantski krizi, rasti življenjskih stroškov in vojni v Gazi. Na teh področjih jo je pozitivno ocenilo manj kot desetina Slovencev, kažejo rezultati ankete, ki jih je danes objavilo Delo.

Primerjava s podobno raziskavo, ki jo je pred časom objavil Evropski svet za zunanje odnose (ECFR), po pisanju Dela kaže, da Slovenci bolj kritično ocenjujejo odziv EU-ja na pandemijo, rusko agresijo v Ukrajini in vojno v Gazi kot povprečje vprašanih v dvanajstih državah članicah, zajetih v raziskavo.

Med izzivi, s katerimi bi se po mnenju volivcev moral ukvarjati kandidat za evropskega poslanca, da bi si prislužil glas na junijskih volitvah, je največ vprašanih navedlo rast življenjskih stroškov. Izmed navedenih možnosti jo je izbrala dobra tretjina vprašanih, kar je deset odstotnih točk več kot migrantsko krizo (24,2 odstotka).

Dvig cen so pogosteje od drugih izpostavili anketiranci, stari od 35 do 54 let. Podnebne spremembe je kot pomemben izziv navedlo 15,3 odstotka sodelujočih, najpogosteje mladi, vojni v Gazi in v Ukrajini pa je izbralo 6,3 oziroma 5,7 odstotka Slovencev. Pandemija covida je, kot je razvidno iz izsledkov raziskave, v ozadju.

Anketo je za Delo opravil inštitut Mediana na vzorcu 515 oseb.