Nezakoniti izbris je ob tem označila za pravni genocid, ki se ga je treba spominjati in ga tudi nasloviti, so sporočili iz državnega zbora.

Predsednica DZ-ja se je ob bližajoči se 31. obletnici izbrisa s sogovorniki pogovarjala predvsem o posodobitvi zakona o povračilu škode tistim, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva.

Predstavniki Amnesty International Slovenije so ob tem poudarili, da mnoge žrtve izbrisa še po treh desetletjih nimajo dostopa do zdravstvenih in socialnih pravic. Pri tem bi bilo po njihovih besedah treba najbolj socialno ogroženim posameznikom nujno zagotoviti vsaj domsko nastanitev in oskrbo v bolnišnici.

V organizaciji so kot neprecenljivo gesto navedli lansko opravičilo takratnega predsednika republike Boruta Pahorja za krivice, prizadejane izbrisanim, vendar pa sta po njihovem mnenju izvršilna in zakonodajna oblast pri tem vprašanju ostali na mrtvi točki.

Urška Klakočar Zupančič se je s sogovorniki strinjala in dejala, da je ustavno sodišče dvakrat ugotovilo, da je bil izbris protipraven. Opozorila je, da je treba poskrbeti, da se "življenja ljudi v postopkih rešujejo in ne izgubljajo". V spomin na izbris pa je predsednica napovedala tudi poslanico na seji DZ-ja in dejala, da lahko v povezavi s tem vprašanjem še naprej računajo na njeno podporo.

Država je 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 ljudi iz preostalih takratnih jugoslovanskih republik, ki so živeli v Sloveniji in ki si niso pravočasno uredili državljanstva. Izbrisani so nato dolga leta dokazovali, da je bil izbris nezakonit, a jim politika ni prisluhnila. To je šele leta 1999 in 2003 ugotovilo ustavno sodišče, ki je s tem postavilo tudi temelje za zakonsko urejanje tega vprašanja.