Predsednik republike Borut Pahor, predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič in direktor ZRC SAZU Oto Luthar so med drugim poudarili pomen kongresa, ki je na začetku leta 1821 postavil Ljubljano v središče evropske politike.

Konferenco je uvedel predsednik Slovenske matice Aleš Gabrič, ki je spomnil na Ljubljanski kongres, ki je pred 200 leti pritegnil pozornost evropskih dvorov in odločevalcev o evropskem političnem dogajanju. V drugi polovici leta, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, bodo oči načrtovalcev evropske politike vsaj za določen čas spet zazrte proti Ljubljani, je dejal.

Spomnil je tudi, da v Sloveniji Ljubljanski kongres ni bil pogosto v ospredju zanimanja raziskovalcev preteklosti. "Posledica manjše pozornosti domače javnosti za čas, ko je Ljubljana gostila voditelje in predstavnike najpomembnejših evropskih držav, je tudi ta, da velik del domačinov ne bi znal zanesljivo odgovoriti, čemu dolguje ime Kongresni trg," je dejal Gabrič, ki je svoj nagovor imel prav na Kongresnem trgu, v prostorih Slovenske matice.

Na posvetu bodo zato prvi dan poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj je pravzaprav pomenil kongres Svete alianse za Ljubljano. "Oblikovanje parkovnih zasnov, arhitekturna posodobitev mesta in obogatitev kulturne ponudbe so le nekatere točke, ki so pomagale Ljubljani iz provincialnega mesta postati mesto, ki je lahko sprejelo dva cesarja, nekaj kraljev in zastopnike številnih evropskih držav," je še dejal Gabrič.

Direktor ZRC SAZU Oto Luthar je spomnil, "kako zelo so se spremenili idejni horizonti post-razsvetljenske Evrope; kako zelo so se demokratizirali pojmi, ki so bili nekoč vezani na posamezno skupino ali posamezno razmerje, denimo svoboda, demokracija in republika".

"Tovrstni pojmi in ideje, ki jih predstavljajo, so prodrli oziroma prodrle v domala vse konce Evrope do te mere, da so zanetile prvo revolucijo ‒ posledice katere naj bi med drugim saniral tudi Ljubljanski kongres. Kongres, ki po svojem namenu ni bil naklonjen procesom, ki so jih opisovali popolnoma novi pojmi tistega časa, tj. razvoj, napredek, revolucija," je dodal.

Luthar meni, da so raziskovalci dolžni spomniti tudi na te aspekte dogajanja v letu 1821, ker bi brez refleksije teh temeljnih zgodovinskih pojmov ostali na ravni preprostega opisa dogodkovne poti.

Pozdravne besede je prek videa posredoval tudi predsednik republike Borut Pahor, ki je tako kot Gabrič poudaril, da je bila Ljubljana s kongresom Svete alianse postavljena na evropski politični zemljevid, spomnil pa je tudi, da bo Slovenija kmalu predsedovala Svetu EU-ja, kar jo bo spet postavilo v središče evropskih dogajanj.

"Ta zgodovinski lok nam ponuja nekaj zaključkov in sporočil: s kongresom Svete alianse so se urejale in za nekaj desetletij tudi uredile razmere v Evropi, in to na miren način, z dialogom in pogajanji. Okrepila se je kongresna diplomacija, predvsem pa je bil poudarjen pomen osebnega stika voditeljev in neposrednega stika med njimi. Ljubljanski kongres je bil tako prvovrsten primer diplomacije na vrhu, t. i. summit diplomacy," je dejal Pahor.

Po njegovi oceni "je najpomembnejši nauk, ki ga lahko potegnemo iz kongresa Svete alianse, pomen urejanja tudi najbolj zapletenih in najbolj občutljivih mednarodnih odnosov na miren način". "Dialog je prvo in najpomembnejše sredstvo," je sklenil.

Mednarodno spletno konferenco Kongres po kongresu so pripravili Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Slovenska matica in Avstrijski kulturni forum v Ljubljani s partnerji.