Opozorili so na pomanjkanje poklicnega in strokovnega izobraževanja v teh dokumentih ter se zavzeli za sodelovanje in vključenost v prenovo. Prenova v vzgoji in izobraževanju poteka na različnih institucijah tako na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje kot na zavodu za šolstvo, kjer hkrati pripravljajo nacionalni program vzgoje in izobraževanja (NPVI) ter posodobitev učnih programov oziroma šolska reforma.

Na pomislek, ali ne bi bilo ob pripravi NPVI-ja smiselno počakati s prenovo učnih načrtov, ki jo je zavod za šolstvo že začel, je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda odgovoril, da so se za reformno vizijo odločili pozneje, odločitev za posodobitev učnih načrtov pa je sprejela prejšnja vlada in je povezana tudi z evropskimi sredstvi. Prenova učnih načrtov v osnovnih šolah naj bi potekala do konca leta 2025, prvi koraki pri pripravi vizije izobraževanja do leta 2033 pa bodo vidni konec tega leta, je dejal in dodal, da se do takrat lahko v nastajajoči dokument vnesejo morebitne posodobitve in nove zamisli.

Vodja delovne skupine za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja (NPVI) 2023–2033 Janez Vogrinc je povedal, da bi bilo idealno, če bi si vzeli leto dni časa in nato pripravili nacionalni program. A to je po njegovih besedah popolnoma nerealno pričakovanje, zato je naloga skupine, da poskuša vse te procese integrirati in upoštevati pri oblikovanju tega programa. Pri tem z deležniki sodelujejo v pogovorih o kurikularni prenovi in razširjenem programu osnovne šole.

Da prenova učnih načrtov in priprava nacionalnega programa, ki potekata vzporedno, ne predstavljata težave za prenovo učnih načrtov, je ocenil direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj. Sam proces posodabljanja učnih načrtov se je začel že pred štirimi leti, je dejal in dodal, da so nekateri njihovi strokovnjaki vključeni v delovne skupine.

V nadaljevanju so se na okrogli mizi dotaknili tudi poklicnega in strokovnega izobraževanja, pri čemer je direktorica Andragoškega centra Slovenije Nataša Potočnik poudarila, da se je v pripravljalnih dokumentih pozabilo na izobraževanje odraslih in odraslih s posebnimi potrebami. Poudarila je, da želijo biti "glas opozarjanja" in sodelovati pri spremembah.

Podobno je menil tudi direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Janez Damjan. Opozoril je, da se v razpravah o spremembah v vzgoji in izobraževanju največ govori o osnovnošolskem izobraževanju, želel pa bi si, da se več pozornosti nameni tudi srednješolskemu izobraževanju.

Direktorica Šolskega centra Ljubljana Nives Počkar je poudarila, da pri pripravah vseh teh sprememb "ni tiste vključenosti, kot bi si želeli". Predvsem pogreša vključenost ravnateljev in praktikov. Ob tem je izrazila bojazen, da je pri prenovi učnih načrtov vse preveč prepuščeno "nepraktikom", in se zavzela za sodelovanje med prenovo.

Okrogla miza je potekala v okviru posveta z naslovom Potrebujemo v Sloveniji novo reformo sistema vzgoje in izobraževanja?.