Tako je glasovalo deset članov odbora, medtem ko so bili trije proti.

Državni svet je 16. septembra izglasoval odložilni veto na sprejeto spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih, s katero bi se praznik vrnitve Primorske k matični domovini, 15. september, preimenoval v praznik priključitve Primorske k matični domovini.

Večina državnih svetnikov je pritrdila državnemu svetniku Branku Tomažiču kot predlagatelju veta, ki je poudaril, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja. Glede na to ni mogoče govoriti o priključitvi, ampak o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja. Tako so po Tomažičevih besedah odločili tudi vsi podpisniki pariške mirovne pogodbe. Predlagatelji spremembe pa po njegovem mnenju želijo zakon spreminjati iz ideoloških razlogov, saj se sklicujejo na odlok vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte, kjer je uporabljen termin priključitev.

Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD-ja Meiro Hot na čelu so prepričani, da dozdajšnje poimenovanje praznika ne ustreza niti zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika. Na Primorskem so vedno praznovali priključitev Primorske, ne pa vrnitve, je danes poudarila poslanka Hot. Kot je dodala, je takšno poimenovanje del primorske tradicije in kolektivne identitete.

Zvone Černač (SDS) se je vprašal, zakaj prav zdaj po nepotrebnem znova razdvajati ljudi na Primorskem. "Verjetno zato, ker želite preobračati pozornost na druge teme," je dejal. Opozicijski poslanec ne vidi nobenega razloga za preimenovanje praznika. Veljavno poimenovanje v sebi nosi pozitivno sporočilo, ki ga je treba ohraniti za prihodnje rodove, je pozval. "Tu gre za popolnoma ideološko zgodbo," je prepričan.

Po drugi strani je Darko Krajnc (Svoboda) opozoril, da je DZ izglasoval spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih 10. septembra kar z 51 glasovi. Pri vnovičnem glasovanju pa bo za vnovično potrditev spremembe potrebnih 46 glasov, je dejal.