K predlogu je sprejel več dopolnil koalicije, s katerimi je med drugim rok za oklic neznanim dedičem določil na šest mesecev, ne pa tudi dopolnil, ki so jih vložili v poslanskih skupinah SDS-a in SD-ja, da bi nepremičnine brez dedičev lahko prešle v last občin.

Glavni cilj novele zakona o dedovanju je pospešitev zapuščinskih postopkov z neznanimi dediči, je v predstavitvi poudarila ministrica za pravosodje Andreja Katič. Posledično se skrajšuje rok za oklic v postopku neznanih dedičev, objava oklica v uradnem listu oziroma na drug primeren način pa se nadomešča z objavo na spletni strani sodišča in oglasni deski sodišča, je poudarila.

Ministrica je spomnila, da je bilo z namenom čim učinkovitejše pospešitve postopkov prvotno predlagano skrajšanje roka za oklic neznanim dedičem z enega leta na tri mesece, po pripombah zakonodajnopravne službe pa so predlagali, da se rok z enega leta skrajša na šest mesecev. To dopolnilo je odbor danes tudi potrdil.

V osnutku zakonskega predloga, ki je šel v medresorsko usklajevanje, je ministrstvo za pravosodje prvotno predvidelo tudi rešitev, po kateri bi nepremičnine brez dedičev, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč, lahko postale last občin. A v končnem predlogu te rešitve ni več. Kot je danes pojasnila Katič, je vlada po prejemu vseh relevantnih mnenj ocenila, da je veljavna ureditev ustrezna in hkrati zagotavlja najpreglednejše in najučinkovitejšo upravljanje tega premoženja.

Država kot edina pridobiteljica premoženja lahko zagotovi hitro, gospodarno, učinkovito in predvsem interesno poenoteno ravnanje s pridobljenim premoženjem, je izpostavila ministrica. Obstoječa zakonodaja vsebuje tudi mehanizme, ki omogočajo brezplačno občinsko pridobivanje nepremičnin ali njihovo menjavo, je dodala.

Zoran Mojškerc (SDS) je v razpravi izpostavil dolgotrajnost postopkov občinskega pridobivanja zemljišč. V SDS-u so zato vložili dopolnilo, s katerim predlagajo, da je občina dedič nepremičnin, ki ležijo na območju stavbnih zemljišč, tudi če pokojni nima dedičev, s čimer so sledili tudi mnenju Združenja mestnih občin Slovenije, je poudaril. Glede na to, da so občine tiste, ki morajo v večini primerov sprejemati tudi prostorske akte, je smiselno, da občine takšno premoženje tudi dedujejo, se je Mojškercu pridružil Jože Tanko (SDS).

Da bi nepremičnine brez dedičev postale last občin, je danes z dopolnilom na seji predlagala tudi poslanska skupina SD-ja, s čimer bi se po predlogu stranke vrnili k osnovnemu predlogu rešitve ministrstva za pravosodje. Kot je poudarila Meira Hot, z dopolnilom sledijo mnenju zakonodajnopravne službe DZ-ja, ki nagovarja ključne težave več slovenskih občin. Posebej je izpostavila primer občine Koper, ki ima velike težave s problematiko pridobivanja stavbnih zemljišč.

Prenos premoženja na občine je že mogoč. Kadar občine izkažejo upravičen interes za gradnjo stanovanj ali kar koli drugega, se ti postopki že izvajajo, je poudarila Lena Grgurevič (Svoboda). Opozorila je tudi na poročila Računskega sodišča, ki v povezavi z delovanjem občin po letu 2019 izreka povečini negativna ali mnenja s pridržkom. Po mnenju Aleša Lipičnika (Svoboda) pa je ključno vprašanje, kdo je boljši upravljavec. Če želimo zagotoviti učinkovito upravljanje, kakršna koli druga rešitev kot država ni mogoča, je poudaril.