Sodišče je ocenilo, da je bilo zagotavljanje izvajanja osebne asistence delno učinkovito.

Kot je zapisano na spletnih straneh Računskega sodišča, je osebna asistenca utemeljena z več strateškimi podlagami, leta 2017 pa je bil sprejet zakon o osebni asistenci, ki se je začel izvajati dve leti pozneje.

Število uporabnikov osebne asistence je od začetka izvajanja zakona vseskozi naraščalo in zato tudi obseg potrebnih sredstev za njeno izvajanje, tako število uporabnikov kot obseg sredstev pa sta znatno presegla njun predvideni obseg ob sprejetju zakona.

Za izvajanje osebne asistence je bilo tako od začetka leta 2021 do 30. junija lani iz državnega proračuna izplačanih skoraj 394 milijonov evrov, dodatno so k temu prispevali še uporabniki v vrednosti 12,6 milijona evrov.

Z razlogi za rast števila uporabnikov je bilo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti seznanjeno in je med predlagane spremembe zakona o osebni asistenci leta 2021 vključilo institut ponovne ocene potreb po storitvah in obsegu osebne asistence pri uporabnikih po uradni dolžnosti, in sicer kot glavni ukrep za zaustavitev hitrega naraščanja števila uporabnikov in posledično finančnih sredstev, a se ta v obdobju, na katero se je nanašala revizija, ni izvajal.

Omenjeno ministrstvo ni opredelilo, na kakšen način bo spremljalo doseganje cilja podpore osebni asistenci, ki se je nanašal na večjo neodvisnost, dejavnost, enakopravno vključenost ljudi z ovirami v družbo in njihovo učinkovitejše sodelovanje v družbi.

Prav tako ministrstvo tega ni spremljalo na način, da bi bilo mogoče izmeriti učinke podpore osebni asistenci, saj ni opredelilo kazalnikov spremljanja in ni določilo podatkov, ki bi jih bilo treba v ta namen zbirati.

Po navedbah v revizijskem poročilu obstoječa ureditev uporabnikom osebne asistence omogoča enakopraven dostop do storitev osebne asistence, vendar ta enakopravnost ni bila zagotovljena v fazi izdelave mnenja o obsegu in vrsti storitev osebne asistence, saj je bilo zaradi zakonske določbe o regijskem merilu za člane strokovnih komisij v nekaterih regijah težje zagotoviti člane strokovnih komisij za ocenjevanje.

To pa je potem vplivalo na podaljšanje časa za izdelavo mnenja strokovne komisije in posledično na čas za izdajo odločbe o pravici do osebne asistence.

Sodišče je ugotovilo tudi nepravilnosti na kadrovskem področju. V večini omenjenih centrov za socialno delo so poudarili pomanjkanje koordinatorjev invalidskega varstva, ministrstvo pa z njimi leta 2022 pri oblikovanju merila za dodatne zaposlitve koordinatorjev invalidskega varstva ni sodelovalo.

V povprečju uporabniku nudita izvajanje storitev osebne asistence dva in pol osebnega asistenta, težave pri zagotavljanju osebnih asistentov pa se pojavljajo predvsem pri uporabnikih z najtežjimi oblikami oviranosti in tistih iz bolj oddaljenih območij.

Računsko sodišče je tudi ugotovilo pomanjkljivosti pri izvajanju nadzora. Omenjeni centri za socialno delo so izvajali preverjanja izvajanj osebne asistence, vendar ne enkrat letno pri vseh uporabnikih, kot predvideva zakon o osebni asistenci. Kot razlog za to so navedli pomanjkanje kadra.

Računsko sodišče je na podlagi izvedene revizije omenjenemu ministrstvu podalo več priporočil za izboljšanje ureditve področja osebne asistence. Ministrstvo je lani pristopilo k pripravi novega zakona, ki bo urejal osebno asistenco, in ga aprila letos posredovalo v medresorsko usklajevanje.

Z njim je naslovilo določene ugotovljene težave pri izvajanju osebne asistence, kar je Računsko sodišče upoštevalo kot ukrep ministrstva in zato ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila.