Povzročile bodo namreč velik izpad prihodkov državne blagajne, ki ga bodo na koncu plačevali vsi državljani, vendar bolj tisti, ki imajo manj. "Zapitek bodo plačali tisti z nizkimi plačami," opozarjajo.

Vlada je predlog sprememb treh davčnih zakonov poslala v potrditev v DZ na začetku maja, in sicer gre za predloge novel zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini ter o davku na dodano vrednost. Med bistvenimi spremembami so dvig splošne olajšave pri dohodnini, znižanje obdavčitve kapitala ter administrativne razbremenitve.

V SD-ju bodo storili vse, da te spremembe ne bi bile sprejete, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han. "Čeprav se sliši 'fajn' za ljudi, pa bo rezultat nepremišljenega znižanja davkov le izpad proračunskih prihodkov, ki ga bodo na koncu plačevali samo ljudje," je dejal.

Izračunal je, da bodo v skladu s predlaganimi spremembami tisti z minimalno plačo dobili na letni ravni 50 evrov več denarja, tisti s 50.000 evrov letnih prihodkov pa kar 700 evrov več. "Selektivne davčne odpustke bomo na koncu plačevali vsi državljani, a tisti, ki imajo manj, bodo to bolj občutili," je bil kritičen. Opozoril je, da bo davčna politika izgubila predvidljivost, javni servis bo slabši, manj denarja bodo dobile tudi občine.

Da politika, ki jo vodi vlada Janeza Janše, ne gre v pravo smer, je opozoril tudi poslanec SD-ja Soniboj Knežak. Vlada pozablja na revne, ki se težko preživljajo, spreminjamo zakonodajo v korist tistih, ki imajo že tako preveč, je dejal. Kot primer je omenil ukinitev upoštevanja premoženja pri presoji o upravičenosti do otroškega dodatka.

"Janševa vlada, ki daje davčne odpustke enemu odstotku najbogatejših, dodatno ustvarja javnofinančno luknjo, in to je za nas nesprejemljivo," je nadaljeval predsednik strokovnega sveta SD-ja za finance, razvoj in kohezijo Milan M. Cvikl.

Spomnil je, da druge države napovedujejo dodatno obremenitev kapitala, medtem pa je naša vlada s spremembo modela oblikovanja cen bencinov povzročila izpad prihodkov od trošarin, zmanjšala je obdavčitev avtomobilov, predlagala je uvedbo socialne kapice in zdaj želi še znižati dohodnino. Vlada napoveduje tudi uvedbo dolgotrajne oskrbe, ne da bi navedla vire sredstev, je dejal Cvikl in ocenil, da vse to skupaj pomeni 1,5 milijarde evrov dodatnega izpada prihodkov na leto.

"Vlada ob ogromnem proračunskem primanjkljaju dodatno odpira javnofinančne škarje. To je neodgovorna in nespametna poteza," je opozoril Cvikl. Zavzel se je za pametno uporabo vseh virov sredstev, da bo mogoče doseči razvojni preboj, ki edini lahko omogoči zeleno in digitalno transformacijo, ter se soočiti z izzivi starajoče se populacije. Pametna politika bi se po njegovem mnenju zavzela za angažiranje domačih in evropskih sredstev v polni meri.