Kot poudarjajo, s tem pozivajo vlado in pristojno ministrstvo, naj vzpostavitev sistema postane prioriteta, predpisi za to pa sprejeti letos, da bi lahko sistem v praksi zaživel leta 2026.

"Več podpisov bomo zbrali, večji bo pritisk," so predstavniki Eko kroga zapisali v sporočilu na spletni strani društva in presodili, da je bilo dobri dve leti pogovorov in analiz o vzpostavitvi kavcijskega sistema za embalažo pijač dovolj.

Spomnili so, da so ga podprle vse politične stranke prejšnje vlade in da je prostor našel tudi v zakonu o varstvu okolja ter koalicijski pogodbi aktualne vlade. Uvedbo sistema podpirajo tudi proizvajalci pijač, nekateri trgovci in 15 nevladnih organizacij. V tem času sta po njihovih navedbah dve raziskavi pokazali, da si ga želi 94 odstotkov Slovenk in Slovencev. "Takšna enotnost je v Sloveniji redkost. Še redkeje se zgodi, da bi si industrija in nevladne organizacije prizadevale za isti cilj. Kot kaže, pa vse to ni dovolj," je poudaril Uroš Macerl iz Eko kroga.

Po besedah predstavnice društva Erike Oblak je bilo sicer že od začetka jasno, da kavcijskemu sistemu nasprotuje komunalno gospodarstvo in nekateri trgovci. "A da bodo parcialni interesi ene skupine deležnikov naleteli na odprta ušesa politike kljub močni podpori preostalih deležnikov, si nismo mislili," je ocenila.

Medtem ko v Sloveniji še vedno ni padla odločitev o vzpostavitvi sistema, pa v sosednji Avstriji, kjer imajo podoben in s Slovenijo po rezultatih primerljiv način ločnega zbiranja, že potekajo priprave na začetek uvedbe sistema januarja 2025, so poudarili pri Eko krogu. "Ugotovili so, da bi za izpolnjevanje ciljev EU-ja glede recikliranja plastenk potrebovali izboljšave, ki bi stale 27 milijonov evrov več od uvedbe kavcijskega sistema. Avstrija bo poleg Hrvaške in Madžarske tretja soseda s takšnim sistemom, skupaj ga ima že 16 evropskih držav," so nanizali in dodali, da te države v povprečju zberejo 90 odstotkov embalaže pijač, kar je EU-jev cilj za leto 2030 in ga brez kavcijskega sistema ne dosega nobena država.

Med prednostmi kavcijskega sistema pri Eko krogu poudarjajo bistveno zmanjšanje smetenja, pospeševanje ponovne uporabe in recikliranja ter zmanjšanja rabe naravnih virov in energije.

Ogljični odtis kavcijskega sistema je za 30 odstotkov nižji od zbiranja embalaže od vrat do vrat. Za občine, državo in proizvajalce pijač pa je cenejši, so še navedli.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo dejavnosti za morebiten zagon kavcijskega sistema še vedno potekajo. Kot je za STA pojasnila generalna direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, dejavnosti nevladnikov, ki so se lotili zbiranja podpisov, pozdravlja, saj se ji zdi prav, da tudi javnost pove, kaj si želi.

Kot je poudarila, na ministrstvu do uvedbe sistema niso bili nikoli odklonilni, pred dokončnim sprejetjem odločitve o uvedbi sistema so namreč želeli preveriti vse potrebne podatke o količinah ločeno zbranih plastenk v državi.

Po prvih analizah podatkov za leto 2023, ki so jih v skladu z novim sistemom poročanja posredovali proizvajalci, ki dajejo na slovenski trg plastenke pijač, ugotavljajo, da je v Sloveniji cilj EU-ja, da se do leta 2030 ločeno zbere 90 odstotkov embalaže pijač, ogrožen. Zadnje podatke bodo z deležniki predebatirali tudi v okviru majskega posveta, po tem pa bo znana dokončna odločitev o uvedbi kavcijskega sistema, je napovedala. Če se bo država odločila za zagon sistema, bo njegova implementacija trajala dve leti od vzpostavitve potrebne zakonodaje, je še opozorila.