Člani odbora iz dela opozicije pa so vladi, denimo, očitali pomanjkljiv predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. Sejo so za danes prekinili, nadaljevali jo bodo 4. novembra.

Predlagatelji so v predstavitvi zahteve za sklic nujne seje, ki jo je podala Tadeja Šuštar Zalar iz NSi-ja, spomnili, da je bil tako v prvem kot v drugem valu epidemije covida-19 izplačan enkratni solidarnostni dodatek za upokojence in invalide, prav tako so enkratni solidarnostni dodatek tako v prvem kot v drugem valu dobili prejemniki poklicnih pokojnin.

Spomnila je, da je bilo sprejetih več sprememb pokojninske zakonodaje, ki so izboljšale položaj določenih skupin upokojencev in invalidov. Tako je, denimo, ena od sprememb omogočila, da se kmetom, ki so v preteklosti plačevali prispevke v enakem znesku kot za širši obseg pravic, a so bili zavarovani za ožji obseg pravic, njihov status uskladi tako, kakor da bi bili zavarovani za širši obseg pravic. Tako bodo njihove pokojnine praviloma višje.

Prav tako je izpostavila pokojninsko novelo, po kateri bo odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za moške znašal 63,5 odstotka že leta 2023, ne pa šele v letu 2025. Za ženske medtem takšen odstotek že velja.

Veliko dela je bilo opravljenega tudi na področju zagotavljanja zmogljivosti v domovih za starejše občane, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič. V proračunu so zagotovljena sredstva za investicije v domove v letih 2021 in 2022 v skupni vrednosti 30 milijonov evrov, 93 milijonov evrov nepovratnih namenskih sredstev bo namenjenih za večjo kakovost bivanja starejših, dodatna sredstva v vrednosti 59 milijonov evrov pa za izgradnjo 850 dodatnih mest v domovih za starejše občane.

V razpravi se je predsednica odbora Eva Irgl iz SDS-a osredotočila na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je že prestal prvo branje. Po njenih besedah bo v nadaljevanju zakonodajnega postopka mogoče narediti najbolj optimalen predlog. "Na tem področju se je delalo skoraj 20 let, izdelani so bili trije pilotni projekti, več od tega pa ne," je spomnila.

V opoziciji so bili medtem kritični do predloga. Predlog ni dolgo pričakovana sistemska rešitev, ampak poceni reklama, ki finančno in operativno odgovornost prenaša na nekoga drugega v prihodnosti, je menil Primož Siter iz Levice. Predlog po njegovih besedah ne zagotavlja, da se bo krepila javna mreža domov, ne predvideva sistemske ureditve pri problematiki zaposlovanja v domovih in prav tako ne določa vira financiranja za dolgotrajno oskrbo.

Državna sekretarka Ribič je pri tem pojasnila, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno s sredstvi, ki se bodo v enem delu prenesla iz pokojninskega in v enem iz zdravstvenega zavarovanja, preostanek pa bo kril državni proračun. V času do leta 2025 pa je predvideno, da se sprejme poseben zakon o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Poslanka LMŠ-ja Tina Heferle je bila medtem kritična do odzivanja ministrstva za delo na epidemijo v domovih. Tako minister Janez Cigler Kralj, denimo, ni poskrbel za takšno organizacijo domov, da bi bila v njih mogoča ureditev območij. Redno testiranje zaposlenih v domovih s hitrimi testi pa se je po njenem mnenju začelo prepozno.

Šuštar Zalar je na to odgovorila, da so bile razmere v domovih ob začetku epidemije slabe, razlog pa je neukrepanje v prejšnjih obdobjih, medtem ko aktualna vlada "stvari premika naprej". "Zagotavljajo se sredstva za infrastrukturo, nadaljujejo se gradnje domov, tako denimo v Vrtojbi in Osilnici," je naštela. Poudarila pa je tudi prednostno cepljenje starejših proti covidu-19, kar je preprečilo nadaljnje širjenje bolezni v domovih.