Osnovna pogajalska izhodišča, na podlagi katerih je vlada začela pogajanja z zdravniki in zobozdravniki, je vlada sprejela na seji 20. januarja. Pogajanja so začeli prejšnji petek, po neuradnih informacijah pa so v preteklih dneh dosegli dogovor, s katerim naj bi se plače večini dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. Vsebine na ministrstvu do konca pogajanj sicer ne komentirajo.

Z dogovorom naj bi sicer uvedli tudi nekatera nova delovna mesta za zdravnike in zobozdravnike. Prav tako naj bi predvideli oblikovanje delovne skupine, ki bi pripravila zakonski predlog, ki bi urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov. Ti so namreč zdaj vključeni v enotni plačni sistem javnega sektorja.

Kot so na ministrstvu za zdravje zapisali v sporočilu za javnost po seji vlade, je med pogajanji "prišlo do spremembe načina, kako doseči posamezne cilje in povečanja finančnih posledic". Ministrstvo je zato pripravilo dopolnjena izhodišča, ki bodo po njihovih navedbah omogočila realizacijo člena zadnjega interventnega zakona. Ta za zdravnike in zobozdravnike dviga plačni strop za šest razredov. Prav tako je ministrstvo dopolnilo del posebnih pogojev dela ter določilo merila za zasedbo novih delovnih mest.

Gradivo vključuje tudi predlog dogovora o nujnih ukrepih za ohranitev javnega zdravstva, plačah zdravnikov in zobozdravnikov ter o nadaljevanju pogajanj. Kot so pojasnili, ga sklepajo "primarno zaradi vzpostavitve ustreznih razmerij glede uvrstitev v plačne razrede za poklica zdravnika in zobozdravnika". Ob tem upoštevajo sklenjeni stavkovni sporazum med vlado in zdravniškim sindikatom Fides iz leta 2016 in realizacijo že omenjenega člena interventnega zakona.

Ocena finančnih učinkov parafiranega dogovora znaša 113,52 milijona evrov na letni ravni. Prvotna pogajalska izhodišča so bila ocenjena na 111,57 milijona evrov.